Peloponez z avtodomom s postankom v Atenah
Datum potovanja: 6.7. – 26.7. 2024
Število oseb: dve odrasli osebi + dva otroka
Kraj potovanja: Slovenija – Ohridsko jezero – Atene – Peloponez – Albanija (Ksamil in Borsh) – Črna Gora (Ulcinj in Boka Kotarska)
Časovni pas: + 1 ura
Oblika prevoza: avtodom
Temperatura ozračja čez dan: med 32 in 35 C
Temperatura ozračja ponoči: 28 C
Temperatura morja: 26 C
Cestnine:
Število prevoženih kilometrov: 4.500 km
Za tovrstno potovanje priporočam, da se na pot odpravite ali takoj v začetku julija ali pa že konec junija. Razlog je v gužvah na mejah. Mi smo v tem obdobju še dobro prišli skozi. Odhod teden kasneje bi bila slika že popolnoma drugačna.
Čakanje na mejah:
Hrvaška – Srbija: 45 minut
Srbija – Makedonija: 1,5 ure
Makedonija – Grčija: 10 minut
Grčija – Abanija: 10 minut
Albanija – Črna Gora: 10 minut
Črna Gora – Hrvaška: 15 minut
Mejo z Grčijo smo prestopili v Medzhitlija in čakali le par minut. Priporočam, da iščete manj obljudene mejne prehode, ker je gužva tam absolutno manjša, še posebej se to pozna v glavni sezoni. Nazaj smo se vračali 26. julija na petek in čez meje prišli brez težav. Mejo s Hrvaško iz Črne Gore, ki je najbolj problematična v tem obdobju, smo prestopili čez Debeli Brijeg in čakali le 15 minut. Slika v kontra smer je bila popolnoma drugačna. V glavni sezoni potujte čez teden in se izogibajte vikendom.
Opis potovanja
Na roadtrip smo se odpravili v soboto zgodaj zjutraj. Dan prej smo avtodom v celoti napolnili, tako da smo se na pot lahko odpravili že takoj zjutraj. Za zajtrk sem dan prej spekla veganski banana bread, tako da smo bili all set za na pot.
Peljali smo se čez Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in naredili postanek v Leskovcu, kjer smo tudi prespali prvo noč. Spali smo kar pred kultno Leskovačko gostilno Groš, pred katero so bili parkirani sami avtodomi s slovensko registrsko tablico. Na večerjo smo se odpravili v omenjeno gostilno in si tako prislužili brezplačno parkiranje 🙂 Gostilna je znana po najboljših čevapčičih daleč naokoli, vendar se je tudi tukaj našlo nekaj za nas (obrok brez mesa). V restavraciji se je odvijala prava srbska zabava v enem izmed lesenih paviljonov znotraj gostilne.
Naslednji dan smo se že zgodaj zjutraj odpravili na pot proti Makedoniji in naleteli na precejšnjo gnečo na meji. Čakanje v koloni 1,5 ure sem izkoristila za pripravo zajtrka, ki smo ga še pred prečkanjem meje uspešno pojedli. To je velika prednost potovanja z avtodomom.
Ohridsko jezero in mesto Ohrid
Vmes med potovanjem do Grčije, smo se odločili, da se ustavimo še na Ohridskem jezeru. Krajši zapis o tem kje smo spali, kako se nam je zdelo mesto Ohrid in kje ter kaj smo jedli pa v zapisu tukaj.
Grčija
Zanimivost Grkov
Kadijo kot Turki in popijejo ogromne količine turške kave, ki so jo preimenovali v grško kavo. Kavo pijejo najraje mrzlo freddo. Meni je ta kava absolutno premočna in zanič po okusu.
Ko smo bili v Istanbulu sem si noro želela probati “tapravo” turško kavo in me je skoraj kap, kako močna kava je to, enako kot ta grška.
Njihove sladice so v večini baklava, lokum in pite obdane z enormno količino sladkorja (kot pri Turkih). Mesta na Peloponezu so tako zelo podobna italijanskim mestom, da sem na momente že kar pozabila, da smo v Grčiji.
Grki zaradi vročine v večini jedo zelo lahko hrano, ki vključuje veliko zelenjave in sadja. Mesa poleti skoraj ne jedo. To je za turiste 🙂
Feta sir je na meniju skoraj vsak dan in v vsaki jedi, kot prav tako grški jogurt. Še ena zanimivost o feta siru, da je prava feta sestavljena iz 75% ovčjega sira in 25% iz kozjega.
Pri nas in drugod po sveta v večini feto izrabljajo zgolj po imenu, sir pa je sestavljen iz kravjega mleka, kar pa nikakor ni grški feta sir.In še ena zanimivost glede grškega “frozen” jogurta. Ta jogurt ne izhaja iz grčije, temveč iz Amerike, kar pomeni, da “frozen” jogurt nima nič z Grčijo razen imena.
Atene v enem dnevu
Najprej smo si ogledali Atene. Kaj je za videti v Atenah, zakaj se splača v Atene in ali je en dan dovolj najdete v zapisu tukaj.
1. Končno Peloponez
Zgodovina čudovitega polotoka Peloponez: Peloponez je bil nenehno naseljen že od prazgodovine. V bronasti dobi je prevladovala mikenska civilizacija in Peloponez je dom prvih olimpijskih iger, ki so se odvile leta 776 pr.n.št.
Vedno je bila ena najpomembnejših regij v stari Grčiji in bila vpletena v številne vojne, kot so peloponeška vojna, perzijska vojna itd. Malo območij v Grčiji je tako geografsko raznolikih in arheološko bogatih kot Peloponez. Peloponez, najjužnejši del celinske Grčije, je samostojen polotok, ki ga od celinske Grčije ločuje umetno narejen Korintski kanal.
2. Korintski kanal
Približno uro vožnje iz Aten. Kanal je bil narejen z namenom prehoda ladij, da ne vozijo okoli celega polotoka. Kanal je res izjemen inženirski podvig in must see. Tukaj je možen adrenalinski podvig in sicer bungee jumping nad kanalom. Kanal so dokončali l. 1893. Ogled nam je vzel približno 15 minut.
3. Epidaurus
Epidaurus je znan po odprtem starodavnem gledališču. Mi se tukaj nismo zadrževali, ker nas ni impresioniral, peljali smo se le čez mesto. Gledališče je iz mesta Epidaurus oddaljeno 15 km.
Pot smo nadaljevali proti jugu, proti otoku Hidra. Prenočili smo v avtodomu na parkirišču pred trajektom v mestecu Metochina. Za cel dan parkiranja smo plačali 7 eur. Zjutraj smo zgodaj vstali in se odpravili na trajekt do otoka. Trajekt do otoka vozi približno 30 minut, cena je 7,5 eur/odraslo osebo, za otroke je cena polovična.
4. Otok Hidra
Kako smo se imeli in ali je otok vreden obiska, najdeš v mojem zapisu tukaj.
5. Nafplion
V mestece smo prispeli proti večeru. Nafplion je čudovito barvito mediteransko mestece. Zelo priporočam ogled. Spali smo na brezplačnem parkirišču na začetku mesteca. Na parkirišču je oznaka, da je prepovedano kampiranje za prikolice in šotore, vendar parkiranje za avtodome je ok, če seveda ne izgleda da avtodom kampira. Kampiranje pa pomeni, če je polička za vstop v avtodom zunaj, prav tako tenda in če so odprta stranska okna.
Nad mestecem je trdnjava Palamidi Fortress do katere je potrebno prehoditi 999 stopnic in ponuja panoramski razgled nad mestom.
Mi smo se odpravili do najstarejšega predela imenovanega Acronauplia. Sprehajali smo se po ozkih ulicah polnih majhnih trgovinic, kavarn in tavern. Jedli smo v eni izmed najstarejših restavracij v mestu.
Po mirni noči smo se odpeljali proti vasici Leonidio, ki pa smo jo zelo na hitro obdelali. Nič posebnega. Odpeljali smo se naprej proti kampu Semeli in tukaj ostali kar dve noči.
Top kamp, čisto ob morju, 38 eur smo plačali na noč skupaj z elektriko. Plaža dolga, nikjer nobene gužve, morje čisto in ležalniki s senčnikom for free.
V kampu imajo poseben predel za šotore, vsaka parcela za šotore ima tudi streho v primeru dežja. V kateremkoli kampu na Peloponezu smo bili vsi imajo parcele za šotore in vsaka parcela ima svojo streho. Zelo lepo poskrbljeno.
6. Monemvasia
Monemvasia je hrib in staro mesto na mini polotoku, ki je bilo porušeno v xxxx. Del mesta je obnovljen in čudovit, več slik najdeš na mojem IG profilu.
V mestecu je tudi kar nekaj hotelov in restavracij. Mestece pospešeno obnavljajo, iz ruševin rastejo noro lepe kamnite hiše. Kopanje tukaj ni možno, zaradi lege mesta, ki je na hribu in obkrožen z obzidjem. Po mestecu Monemvasia je dobila ime vinska trta in tako tudi vino Malvazija.
Na Monemvasio smo se pripeljali v popoldanskih urah. Parkirali smo pod gor na polotoku, takoj čez nasip desno. Bili smo skoraj sami nekje do 19h, ko se je nabralo precej ljudi, ki so želeli večer preživeti v tem čarobnem kamnitem mestecu.
Pripravila sem kosilo, odlične makarone z bučkami, vse narejeno v eni posodi. To imam najraje. Potem smo skočili v vodo in se proti večeru odpravili na ogled mesteca.
Spali smo na prostem koordinate: 36°41’20.1″N 23°02’11.1″E ob morju s pogledom na polotok Monemvasia.
Naslednje jutro smo skočili še v trgovino, ki je 100 m stran od tam kjer smo spali, se skopali in odpeljali dalje proti otoku Elafonisos oz kot mu pravijo Evropski Maldivi.
7. Otok Elafonisos oz Evropski Karibi
Na otok smo se odpravili s trajektom iz mesta Poundo iz kjer pelje trajekt manj kot 10 minut. Obstaja še ena opcija, vendar potovanje s trajektom traja več kot pol ure. Trajekti so majhni, sprejmejo do 40 vozil, vozijo pa redno na vsake pol ure. Izogibajte se vikendom med glavno sezono, ki je med 20. Julijem in 20. avgustom, takrat lahko na trajekt čakate po več ur. Mi smo na trajekt čakali 20 minut.
Na otoku Elafonisos smo ostali dve noči, prvo noč smo prespali v kampu Simos camping, ob najbolj znameniti plaži na otoku. V kampu smo ostali zaradi oskrbe, ki smo jo potrebovali narediti na avtodomu, drugo noč smo spali na prostem ob plaži Kato Nisi Beach.
Megalos Simos, to je verjetno najlepša plaža v Evropi za mnoge, nas je bolj navdušila plaža par kilometrov stran Kato Nisi Beach. 4 km dolga karibska plaža z belim peskom in popolno kristalno modro ter toplo vodo.
Simos camping je 4,2 km oddaljena od pristanišča. V kampu lahko šotorite (imajo narejene ločene parcele s streho v primeru dežja), lahko najamete hiško ali spite v lastnem kamperju.
Grk Simos je pred 20 leti zgradil ta kamp na omenjeni plaži. Danes je ta camp in omenjena plaža med Grki eno najbolj priljubljenih letovišč.
Na potovanju vedno spoznamo nove super ljudi, tudi tokrat ni bilo nič drugače. Spoznali smo slovensko družino ravno na tem otoku.
Po dveh dneh smo se odpravili nazaj na celino in se ustavili v mestecu Poundo in si šli ogledati najstarejše podvodno mesto na svetu Pavlopetri.
8. Pavlopetri - Najstarejše podvodno mesto na svetu
Mesto Poundo pa ima še eno veliko skrivnost in sicer pred plažo Poundo se nahaja potopljeno mesto, ki je najstarejše potopljeno mesto na svetu.
Pod vodo je pravo mesto, imenovano Pavlopetri, ki je staro 5000 let. Univerza v Nottinghamu je na podlagi današnjih ruševin poskušala rekonstruirati podobo mesta. O mestu obstaja tudi video na YT, mi smo si ga ogledali še pred potovanjem. Potrebujete masko, dihalko, pot po podvodnem mestu je označena, zato samo sledite znakom.
SLIKA NAS Z MASKO IN SLIKA NAČRTA POD VODO ZA RAZISKOVANJE
Po uspešnem podvodnem raziskovanju, nas je pot peljala dalje do Dimitrios shipwreck na plaži Valtaka.
Not to miss: Ogromni nasadi pomaranč
Na poti do Dimitrios shipwreck na plaži Valtaka smo se ustavili še v nasadu pomaranč in kupili 10 kg popolnoma svežih pomaranč. Pomaranče na Peloponezu uspevajo celo leto, menjajo se le sorte.
Čez cel Peloponez ob cestah prodajajo domače sezonsko sadje in zelenjavo. Mi smo sadje in zelenjavo kupovali le na teh lokacijah.
Potem smo pot nadaljevali do Dimitrios shipwreck na plaži Valtaka in tako smo vstopili na drugi prst, ki se imenuje Mani. Ladja je cela atrakcija, meni bolj zanimiva so bila gnezdišča orjaških morskih želv na plaži Valtaki.
SLIKA GNEZDIŠČ
9. Dimitrios shipwreck na plaži Valtaki (tukaj je veliko parkirišče pred plažo):
Nekaj o ladji: Ladja je priplula v pristanišče v mesto Gythio leta 1980, ker so morali kapitana nujno sprejeti v bolnišnico. Kasneje je bila ugotovljena napaka na ladji in posadka je bila zaradi tega razloga odpuščena.
Sčasoma je ladjo močan veter odnesel iz pristanišča in jo ponesel vse do plaže Valtaki. Presenetljivo je, da lastniki nikoli niso pokazali zanimanja za vrnitev ladje, ki je od takrat priljubljena turistična atrakcija.
SLIKA LADJE
10. Mani (srednji prst Peloponeza)
Mani eno najbolj divjih območij v Grčiji. Tukaj je kar nekaj lepih peščenih plaž predvsem pa čudovitih majhnih vasic. Pokrajina je sušna in kamnita in bolj ko greste proti jugu, manj je rodovitna. To pojasnjuje, zakaj je veliko ljudi zapustilo Mani v 20. stoletju in odšlo iskat delo v tujino. Prebivalstvo se je hitro zmanjšalo in zelo malo ljudi živi spodaj na jugu.
11. Gytheio
Samo nekaj kilometrov naprej je očarljivo mestece Gythio. Res je slikovito in na dolgi promenadi polno restavracij. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji morske hrane. Tukaj se mi je uresničila želja, da sem videla veliko orjaško želvo v svojem naravnem okolju, ki je plava ob obali. Neprecenljivo! Gytheio ima tudi majhen polotok s svetilnikom in prečudovitim gradom, v katerem je muzej.
Tukaj smo prespali kar ob nogometnem igrišču v centru. Če boste imeli srečo in bo prostor, parkirajte raje v pristanišču v centru.
Zjutraj pred odhodom sem skočila še v pekarno in pot smo nadaljevali do čudovitega obmorskega mesteca Kotronas. Tam smo na pomolu pojedli zajtrk, se skopali in natočili vodo v avtodom, ki jo najdete poleg druge taverne pri spomeniku nad plažo. Vročino izkoristimo za premike na druge lokacije.
Pot smo nadaljevali do najbolj južne točke Peloponeza.
12. Najbolj južna točka Peloponeza
Vau, vau, vau, to pa je razgled. Če izbiram bom rekla, da mi je bil čisto spodnji del Manija na tem potovanju najlepši, poleg otoka Hidra in še dveh vasic na zahodni strani Manija o katerih pišem v nadaljevanju bloga.
Pot do tja je lepo dostopna z avtodomom, čeprav so ceste malce ožje. Peljali smo se do zadnje lokacije, kjer je dostop z vozilom še možen. Mir, spokojnost, morje turkizne barve, vau. Proti večeru smo se odpravili peš do najbolj južne točke Peloponeza, do svetilnika Cape Tainaron. V eno smer se hodi približno 40 minut. Za hojo priporočam superge. Razgled na mogočno morje in sončni zahod je bil impresiven.
Tukaj smo prespali, naslednje jutro po kopanju in zajtrku pot nadaljevali do vasice Gerolimenas. Naredite postanek tukaj, vasica je res čudovita, majhna in noro lepa. Zanimivo mi je bilo videti lastnike restavracij, da imajo pisarno kar v sami restavraciji, tako nekako kot open office. Pisalna miza obložena s papirji, okoli nje pa gostje. Prizor kot iz nekega italijanskega mafijskega filma ala Godfather (Boter).
Pot smo nadaljevali do jame Diros in prenočili na plaži ob morju pred jamo, koordinate: 36.641751, 22.383270. Naslednje jutro smo se odpravili na ogled jame.
SLIKA PARKINGA
13. Jama Diros
V jamo, ki je 1500 m nad površjem, smo vstopili okoli poldneva, ko je najbolj vroče, saj je v jami prijetnih 20°C. Puloverja oziroma dolgih oblačil ne potrebujete. Zaradi visoke vode smo lahko odšli le na krajšo turo in sicer 300 m s čolničkom in 300 m peš in si ogledovali stalagnite in stalaktite. Iskreno nič posebnega, edino kar je bilo posebno je bila vožnja s čolničkom ter, da je v jami voda pol slana in pol sladka. Sladka voda prihaja iz podzemne reke.
Po grški mitologiji naj bi Herkul jamo uporabil za enega od svojih številnih pustolovskih izzivov. Jama je nastala pred več tisoč leti. Stalaktiti in stalagmiti, ki so zdaj pod vodo, so nastali, ko je bila morska gladina precej nižja. Jama je domačinom znana že od približno leta 1900, vendar je bila za obiskovalce odprta šele leta 1967.
14. Kardamili
To je izjemno lepa vasica v kateri smo prenočili. Res priporočam, da se ustavite in si jo ogledate, ter uživate v sproščenem duhu, ki ga ta vasica ima. Prenočili smo na bližnji plaži 5 minut hoje stran od novega mesta Kardamili. Hiše so kamnite, zaradi vročine, ki jih okrašuje bujno cvetje. Na trenutke sem se morala kar spomniti, da smo v Grčiji 🙂
SLIKA MESTA
Naslednje jutro smo se zjutraj naplavali v morju in se odpeljali do Polylimnio slapov.
15. Polylimnio slapovi
O wow, ohladitev v mini in večjih tolmunčkih je prav pasala. Pot do glavnega slapa poteka mimo majhnih tolmunov, hoje je za približno 20 minut. Parkirali smo na označenem parkirišču in se najprej spustili v dolino peš in potem nadaljevali pot desno po hribu do največjega slapa. To je označena turistična pot.
Mi smo se odpravili potem še na levo stran do manj označenega jezera. Vmes smo naleteli še na en malce večji tolmun. Jezero smo videli od zgoraj in je skrit med drevesi. Pot do jezera je precej nedostopna. Skočili smo v prav vsak tolmun na poti.
Malce pred slapovi se ustavite ob cesti pri teti, ki prodaja vse domače od domačega sladoleda, olivnega olja, orehov, oliv, sveže nabranih zelišč in začimb. Priporočam, da jo obiščete, na poti je ne morete je zgrešiti.
Po super ohladitvi smo pot nadaljevali proti najbolj opevani plaži najbolj zahodnega prsta Peloponeza Voidokilia. Oh, prav nič posebnega. Mivka, tista grda rjava, nečisto morje, gužva, mi smo se kar hitro odpravili dalje proti plaži Romanos.
16. Plaža Romanos
No, tukaj smo pa uživali. Plaža sicer nič posebnega, nam je bilo pa všeč mesto, ker smo prespali čisto ob morju na plaži. Na plaži nobene gneče, je pa ta plaža raj za kajtarje in surfarje. Žal svojega znanja, ki smo ga osvojili na Lanzarote nismo unovčili, no pa kje drugje.
SLIKA
Naslednji dan smo pot nadaljevali proti Patri, vmes smo se ustavili še v antičnem mestu Olympia. Na hitro smo naredili obhod in se odpeljali dalje.
17. Olympia
Olympia je rojstni kraj najbolj znanega in pomembnega športnega dogodka v antičnem svetu. Olimpijske igre so tukaj potekale vsaka štiri leta od leta 776 pred našim štetjem do leta 393 našega štetja. Mesto je bilo tudi mesto čaščenja, posvečeno grškemu bogu Zevsu iz približno 10. stoletja pred našim štetjem.
Zahodni prst (opozorilo):
Na zahodni obali zahodnega prsta od plaže Romanos pa vse do Patre bodite pozorni na svoje stvari. Avtodom imejte na očeh, na tem področju je precej ciganov, ki iščejo gotovino. Ne pišem to z razlogom, da vas prestrašim, temveč, da ste malce bolj pozorni, kot običajno. V Patri in okolici pa odsvetujem spanje na prostem.
Pred Patro smo se ustavili še v manjšem mestecu in šli na pico. Pripravili so nam super zelenjavne pice.
Potem pa presenečenje ob prehodu mosta iz Patra na celinsko Grčijo. Za most smo plačali 22 eur in potem še za par kilometrov še dodatnih 8 eur!
Po prehodu na celinsko Grčijo smo prespali v vasici K. Vassiliki, ki je od mosta oddaljena približno 10 minut vožnje. Spali smo na prostem ob morju. Koordinate: XXXX
Od tukaj smo se odpravili naprej do Albanije in tam prespali eno noč v najbolj južnem obmorskem mestecu Ksamil.
18. Albanija
Ksamil nas je zelo presenetil. Globalizem se pozna tudi tukaj. Dve leti nazaj, smo prevozili celo Albansko obalo in bili naravnost navdušeni nad Ksamilom. V dveh letih so mestece pozidali naravnost in počez. Hotel pri hotelu, restavracija pri restavraciji.
Mislili smo prespati na PZA Sunset beach in na žalost ugotovili, da na mestu PZA stoji hotel Euro Hotel. Spali smo v tem istem zalivu vendar na drugi strani na brezplačnem parkirišču skupaj še z ostalimi avtodomi. Koordinate: XXX
Takoj zjutraj smo se odpeljali dalje do plaže Borsh, kjer smo tudi že bili dve leti nazaj in uživali v čudovitem morju s čudovitimi barvami. Priporočam, da si privoščite kosilo v restavraciji Horizont. Imajo vse sveže, noro so prijazni, poskrbijo tudi za vegane, cena kosila za 5 jedi s pijačo 32 eur. V Ksamilu so cene že kot pri nas.
Po kosilu smo pot nadaljevali proti Ulcinju v Črni Gori in tam prespali na Veliki Plaži na Hill Beach. V Albaniji smo se počutili varne dve leti nazaj, kot prav tako na tem potovanju.
SLIK, TUDI TO JE ALBANIJA.
19. Črna Gora
V Ulcinj smo pripeljali pozno zvečer. Brez navigacije, ker sva si dala izziv, da ne kupiva mobilnih podatkov za Albanijo in Črno Goro, ampak si pomagava s karto. Haha, zabavno, priporočam 🙂
V Ulcinju smo spali Na Veliki plaži, kjer je označeno za kamperje. Spotov je res veliko, izberite eno plažo, ki vam je po imenu najljubša.
Naslednje jutro smo se skopali v noro mrzlem morju in noro nizki vodi (prehodiš par metrov, da lahko sploh zaplavaš).
Odpeljali smo se dalje do Boka Kotarske do našega priljubljenega PZA Autocamp Đule in tam prespali. Rezervacijo sem naredila že prej, ker ima vedno polno.
Naslednji dan dopoldan smo se odpeljali proti Sloveniji in tako sklenili krog in zaključili tritedensko potovanje.
Zaključek:
Nepozabno, kot vsako naše potovanje do sedaj. Kljub temu, da smo potovali v juliju, gužve nismo imeli, kot prav tako kljub temperaturam med 30 C in 35 C je vroče pa hkrati ni vroče, ker je podnebje suho.
Opazovali smo lahko jasno nebo, brez Chemtrailsov, kar je v Sloveniji že prava redkost. Kopali smo se v najbolj čisti in topli vodi, v vodi smo bili po več ur skupaj. Barva vode turkizna, kaj naj rečem zelo lepo in vredno.
Taka potovanja te bogatijo, spoznaš nove ljudi in vedno prave v določenih situacijah, kot smo mi spoznali Grka v Atenah, ki nam je dal še par nasvetov in zanimivih lokacij, ki so bile vredne obiska ali pa slovensko družino, ki hodijo na Peloponez z avtodomom že več let. Namen življenja so izkušnje, ki nas bogatijo.
Kalimera.
