V Istanbul z avtom, če imate na voljo vsaj 1 teden, s postankom v bolgarski Sofiji in Plovdivu
Z avtom do Istanbula? Tako daleč? Ja, zakaj pa ne! Ideja je začela kliti poleti med potovanjem po Albaniji. Že nekaj časa je bil Istanbul na bucket listu, zato zakaj pa ne, saj v resnici ni tako daleč, ko sem dobro pogledala pot do tja. Realno gledano po številu kilometrov sem ugotovila, da gre za enako razdaljo, kot do Barcelone, do katere smo se prav tako odpravili z avtom za Novo leto 2021/2022. In tako smo šli. Ker smo se odpravili na povsem nov teritorij, je planiranje vzelo kar precej časa. Do Istanbula sem planirala dva postanka, oba v Bolgariji, enega v Sofiji, glavnem mestu in največjem mestu Bolgarije, drugi postanek pa smo naredili v drugem največjemu mestu Plovdiv.
Napotki pred vstopom v Turčijo
Pred vstopom v Turčijo je potrebno vedeti, če prevozno sredstvo s katerim vstopate v Turčijo ni vaše (je od npr. leasing hiše) nujno potrebujete dokument (potrdilo), ki dokazuje, da vozilo lahko vozite. Prav tako nujno potrebujete zeleno karto in potni list. Zanimivo je, da ko vstopate v Turčijo, se peljete mimo naprave, ki razkuži avto, zato imejte okna zaprta, ne kot mi, ki nas je razkužilo zadelo (ko boste izstopali iz Turčije pa vas bo razkužilo stalo 3 eur).
Ko se prebijete čez vse možne kontrole (in teh res ni malo) se peljite cca 3 km naravnost in bodite pozorni na oznako PTT, kjer lahko kupite SIM kartico za prenos podatkov 30 GB za cca 30 eur. To je turistična sim kartica, ki velja en mesec. Na PTT postaji pa prav tako kupite tudi vinjeto. Na okencu poveste, kam ste namenjeni in na podlagi tega vam določijo ceno vinjete, ki jo plačate. Prejmete lično tablico, ki jo namestite na vetrobransko steklo vašega vozila
Čas potovanja
Na pot smo se odpravili, 25.12. Pot po avtocesti do Pirota na jugu Srbije je potekala gladko, brez posebnosti, dokler nismo pri Pirotu naleteli na dimno zaveso, ki jo je povzročil iztirjen vlak poln amoniaka, ki je pripotoval iz Bolgarije. Bili smo tam na kraju nesreče in bilo je divje. Ko smo stali na avtocesti je do nas pritekel zaskrbljen Srb in nam v paniki razložil kaj se dogaja in, da moramo takoj stran. Vozila so se obračala, bežali smo stran in vozili v nasprotni smeri po odstavnem pasu na avtocesti. Naslednji dan je bila novica po vseh medijih, tudi v Sloveniji. Dogodek so označili za ekološko katastrofo.
Ja, tako je bilo, najti je bilo potrebno pot, ki nas bo pripeljala ven in naprej do Sofije v Bolgariji. Pri izvozu za Belo Palanko v Srbiji, smo zapustili avtocesto, po kateri smo se peljali vse iz Slovenije, in pot nadaljevali po stari cesti do kraja Ponor in potem malce pod krajem Pirot ponovno zapeljali na avtocesto, proti Bolgariji.
Pot do Bolgarske meje poteka po avtocesti, čez mejo na bolgarski strani, pa smo naleteli na cesto v delu in se tako cca pol ure vozili po kamniti cesti, dokler se nismo ponovno priključili na avtocesto.
Na meji čez Bolgarijo potekajo temeljiti pregledi potnikov, zato si res ne predstavljam dolžino kolone, na kakšen drug dan, ko ni praznik. Mejo smo prečkali na božični dan, kar smo ugotovili, da je to drugi najboljši dan za potovanje. Zmaga brez dvoma 31. december, takrat gužve na prav nobenem mejnem prehodu ni bilo.
Sofija
Prvi postanek Sofija. V Sofiji smo se odpravili na Free Sofia Tour, kar toplo priporočam. V dveh urah smo izvedeli skoraj vse o zgodovini Bolgarije in Sofije. V spominu mi je ostalo dvoje in sicer, rojstvo cirilice je v Bolgariji, ime Sofija je mesto dobilo po cerkvi Sofija (slika spodaj), ki se nahaja na hribu poleg najbolj znane cerkve v Sofiji St. Alexander Nevsky Cathedral (slika spodaj). Mnogi mislijo, da je mesto dobilo ime po svetnici Sofiji, vendar to ni res. Če se boste odločili za ogled mesta z Free Sofia Tour vas pri cerkvi Sofija čaka nagradno vprašanje 🙂
Za moj okus je mesto Sofija preveč komunistično, sicer so želeli ta videz komunizma razbiti z postavitvijo kipa Sv. Sofije nad glavno cesto, vendar po mojem mnenju jim ni ravno uspelo, po besedah domačinov pa kip deluje tudi preveč erotično za svetnico.
Posebnost mesta, ki se mi je dopadla pa je, da je okoli glavnega trga združenih pet različnih cerkva, mošeja, krščanska cerkev, sinagoga in pravoslavna cerkev, ki so obrnjne ena proti drugi in nakazujejo na sprejemanje drugačnih kultur, na barvitost in raznolikost prebivalcev Sofije.
Hrana v Turčiji in Sofiji v prazničnem času
V vodniku Free Sofia Tour, ki ga prejmete po koncu ogleda, najdete kupon za 5% popust pri Ninja Bowl Sofia, ki ponujajo tudi veganske sklede. Mi smo sicer jedli v veganski restavraciji Soul kitchen, saj je bila Ninja Bowl Sofia zaprta zaradi božičnega časa. Na voljo imate tudi vegansko restavracijo Loving hut, vendar je bila prav tako zaradi božičnega časa zaprta. Pred odhodom v Bolgarijo v obdobju med božičem in Novim letom, je dobro da veste, da pri njih traja Božič od 25.12. – 28.12.
Zelo se mi dopade, ker so vse veganske jedi tako zelo lepo servirane.
Plovdiv
Drugi postanek Plovdiv. No, to mesto pa kot da ne bi bilo del Bolgarije. Čisto nasprotje mestu Sofija. Mi smo obiskali staro mesto jedro Kapana. Lušno, majhno, v prednovoletnem času lepo okrašeno, ulice polne restavracij in majhnih trgovinic. Kapana je zelo podobna stari Ljubljani. Plovdiv je bil izbran za Evropsko mesto kulture 2019.
Hrana Plovdiv
Čudovita restavracija z zelo okusno vegansko kuhinjo, prav v središču Kapane Veggic Restaurant, toplo priporočam.
Istanbul
Pa smo le prispeli do Istanbula. V Istanbulu na cestah vlada kaos. V Istanbul smo prispeli pozno zvečer ob cca. 10h po turškem času (Turčija je dve uri pred našim časom) in se tako izognili nepopisni gneči na cestah. Toplo priporočam, da avto parkirate pred hotelom in ga ne uporabljate do odhoda. Spali smo v hotelu v okrožju Fatih v starem Istanbulu, kjer se nahajajo vse glavne znamenitosti. Hotel ima brezplačno parkirišče in vključen zajtrk. Do vseh znamenitosti smo imeli približni 20 minut huje. Drugače res super lokacija do znamenitosti in lep, nov hotel, razgled je pa tudi svojevrsten, kaj ne?
Istanbul je mesto, ki leži na dveh celinah. Evropo in Azijo loči naravna morska ožina imenovana Bospor. Carsko mesto na dveh celinah in sedmih gričih. Edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah hkrati, ponuja na vsakem bregu Bosporske ožine številne znamenitosti, predvsem verske, saj premore kar 3.500 mošej. Turki pravijo, da se v starem evropskem delu trguje in dela, medtem ko se v novem azijskem stanuje.
1. dan - Grand bazar, stolp Galata, most Galata, Sulejmanova mošeja
Istanbulu smo namenili 4 noči oz tri polne dneve. Prvi dan smo se po obilnem turšem zajtrku (za zajtrk v hotelu je bilo precej izbire tudi za vegane) odpravili proti Sulejmanovi mošeji, ki leži ob Bosporskem zalivu. Vstop v mošejo je brezplačen, pred vstopom si je potrebno sezuti čevlje, ženske smemo v mošejo skupaj z moškimi, vendar s pokrivalom (ruta, šal, kapa, kapuca). Prav tako smo obiskali mavzolej sultana Sulejmana Veličastnega, njegove žene in otrok, ki se nahaja na vrtu poleg mošeje. Vredno ogleda. Je pa Sulejmanova mošeja čisto blizu Egiptovskega bazarja z začimbami.
Obiskali smo Grand bazar in Egiptovski bazar začimb. Oboje spada v kategorijo “must visit”, saj ste vendar v Istanbulu. Cene so na bazarju precej višje, kot na stojnicah/trgovinah okoli bazarja. Tukaj velja pravilo barantanja. Prvotno ceno lahko znižate tudi za več kot 50%. Na bazarju sprejmejo le denar, se pravi turške lire, euro, dolarje. Bančne kartice tukaj ne pridejo v poštev. Turki oblačila, torbice,…, ki so s poreklom Made in Turkey prodajajo po višji ceni in so tudi pripravljeni cene spustiti precej manj, kot izdelkom Made in China. Preverjeno, da so izdelki narejeni v Turčiji precej lepši in boljše kakovosti, to velja tudi za ponaredke znanih blagovnih znamk.
Sprehodili smo se do mosta Galata in do stolpa Galata, ki omogoča razgled nad Istanbulom, ki je od Grant bazarja oddaljen cca 10 minut hoje. Posebnosti mosta so tri: prva, da most povezuje stari in novi del Istanbula; druga, pod mostom so zgoščene ribje restavracije in tretja, čez cel most iz obeh strani najdete zelo uspešne ribiče, ki nalovijo v pičlih nekaj minutah po vedro rib.
Od mosta Galata smo se sprehodili do trga Taksim, kjer se zbira ljudstvo, kadar želijo izraziti svoje nestrinjanje s početjem njihovega predsednika. Pot od mosta Galata do trga Taksim povezuje shopping ulica in ulica s hitro prehrano. V planu smo imeli tudi ogled palače Dolmabahče, pa je bila žal zaprta. Palača je najbolj razkošna palača iz 19. stoletja, saj v njej visi najtežji lestenec težak kar 4,5t.
2. dan - Modra mošeja, Hagia Sofija, park Gulhane
Naslednji dan oz drugi dan bivanja v Istanbulu smo si ogledali dve najlepši in največji mošeji Istanbula, Modro mošejo in mošejo Hagia Sofija.
Obe sta locirani ena poleg druge, med njima je približno 400 m razlike. Ogled obeh mošej je brezplačen. V kolikor želite obiskati muzej v Hagia Sofiji pa boste morali precej globoko pogledati v svoj žep, saj stane vstopnica približno 100 eur/osebo. Pri obeh mošejah moški in ženske vstopajo skozi isti vhod. Vreden ogleda je tudi park Gulhane (od obeh mošej oddaljen cca 10 minut hoje). Predvsem v spomladanskih mesecih, ko vse cveti zna biti park pravo mavrično doživetje.
3. dan - Izlet po Bosporju (Azija in Evropa)
Veliko je turističnih ladij, ki vas lahko peljejo po Bosporski ožini. Mi smo se odločili za trajekt, ki pelje iz Eminonu pomola je cenovno precej bolj ugoden in pelje skoraj do Črnega morja vse do mesteca Anadolu Kavagi (v Aziji), kar je od začetka do konca vožnje cca. 30 km.
Informacije o točnem času odhoda, prihoda in lokacijo trajekta si oglejte to spletno stran – gledate pa LONG BOSPHORUS TOUR (Double Way). Trajekt plačate kar na pomolu, ne potrebujete Istanbul karte.
Mestece Anadolu Kavagi se nahaja na Azijski strani mesta Istanbul. Vožnja v eno smer traja 1.5 ure, postankov je več, izstopite lahko kadarkoli in kjerkoli, vendar priporočam vožnjo do konca, do mesta Anadolu Kavagi, saj boste lahko z obiskom ostankov Yoros trdnjave, uživali v prečudovitem panoramskem razgledu na Črno morje in Bospor. Postanek v omenjenem mestecu traja 2.5 ure, kar je ravno dovolj za kosilo in obisk trdnjave.
Že ta ožina, dolga kar 30 kilometrov je znamenitost sama po sebi, saj je naravna meja med Evropo in Azijo. Ožino prečkata dva mostova, dolga približno kilometer, imenovana Bosporska mostova. Bosporski most lahko prečkate le z avtomobilom, vendar vam ta pot ne ponuja čudovitega razgleda, tako kot v razgledu na most lahko uživate iz ladje.
Hrana Anadolu Kavagi
Jedli smo v sicer morski restavraciji, čisto ob morju, kjer pa so imeli na voljo zelenjavne plošče z res okusno zelenjavo, omakami, riž, solate,… Povedala sem, da sva z možem vegana in so nama postregli z veganskimi jedmi iz njihovega jedilnika.
Istanbul kart (javni prevoz po Istanbulu)
Vsi, ki boste javni prevoz veliko potrebovali, je najbolje, da si omislite Istanbul kart, ki je pravzaprav univerzalna kartica za koriščenje javnega prevoza po Istanbulu. Kupite jo lahko že na letališču ali na raznih večjih postajah. Deluje tako, da nanjo naložite dobro-imetje, ki se z vašo uporabo odšteva. Nam so Istanbul kart posodili kar v hotelu, vendar kartice na koncu nismo potrebovali, saj smo Istanbul kar prepešačili. Še ena pozornost, ki nakazuje na srčnost teh ljudi.
Javni mestni promet je tukaj zelo razvejan in dostopen, minibus, avtobus, metro, tramvaj,… Če vas je več potrebujete le eno kartico z dobroimetjem.
Hamam (kategorija "must visit")
Po izletu smo se odpravili še po nakupih in nakupili, kar smo imeli v planu in še kakšno malenkost več. Zvečer smo imeli rezerviran Hamam oz turško kopel do katerega smo se prav tako odpravili peš, saj je bil Hamam od našega hotela oddaljen le 20 minut peš. Obisk Hamama toplo priporočam, gre za posebno doživetje, kopel kot so jo bili vajeni Sultani. Otroci od 6. leta starosti dalje lahko obiščejo Hamam v spremstvu odraslih oseb. Ločeni so moški in ženske posebej. Naša dva razgrajača sta prav uživala. Mi smo obiskali enega najstarejših Hamamov na svetu Cagaloglu Hamami – https://cagalogluhamami.com.tr/en/
Hrana Istanbul
Kljub temu, da je Istanbul izrazito mesno naravnano mesto, tudi vegani najdemo hrano zase. Imajo kar nekaj veganskih restavracij. Predlagam, da v Google map vtipkate ključno besedo “Vegan restaurants near me” in tako vam iskalnik ponudi najbližje restavracije v bližini. Vendar tudi v običajnih restavracijah lahko dobite vegansko lečino juho in veganske špagete ali zelenjavne plošče. Pa še kaj bi se našlo.
Na ulici si nujno privoščite Pide oz turške pice v obliki čolnička, za nas vegane so odlične krompirjeve pide. Privoščite si tudi simit, okrogle prestam podobne kruhke, posute s sezamom, ki jih prodajajo kar na ulici in stanejo le nekaj centov. Na vsakem vogalu pečejo tudi koruzo in ogromne marone.
Shopping Istanbul
Istanbul je mesto presežkov. Trgovine, ena poleg druge, ena nad drugo, ustrežljivost prodajalcev, hrana vsepovsod, začimbe, sladice, čaji, kava, vse kar vam srce poželi, najdete v Istanbulu. Začetne cene na bazarju so višje, kot v okolici, zato priporočam, da kupujete izven pokritega Grand bazarja. Toplo priporočam, da si odredite nekaj budgeta za shopping, res se mu boste težko uprli.
Iz Istanbula proti Sloveniji smo se odpeljali 31.12., kar se je izkazalo za najboljši dan za potovanje, saj prav nikjer nismo imeli gužve. V planu smo sprva imeli, da Novo leto preživimo v Beogradu, vendar smo se premislili in pot nadaljevali, kar do doma. Ob polnoči smo bili ravno na avtocesti v okolici Zagreba, občudovali in uživali smo v neskončnih ognjemetih, ki smo jih lahko spremljali med vožnjo. Res je bilo lepo in nepozabno.
Nepozabno je bilo pa tudi to, da smo po Hrvaški vozili ravno v času, ko so prehajali na euro, plačilne kartice niso delovale, gotovine smo imeli premalo za plačilo cestnine, zato smo bili premorani počakati na dobro dušo, ki nam je posodil 9 manjkajočih eurov, za avtocesto. Z osebami na cestnini se ni dalo dogovoriti prav ničesar, če bi pa s seboj imeli šteko cigaret bi nas pa spustili čez cestnino. Uff, hrvati pač! Konec dober, vse dobro, našel se je Švicar, ki nam je dal manjkajočih 9 eurov.
İstanbul'a hoş geldiniz
