Najbolj prijazna in vesela država je Finska
Z glavnim mestom Helsinki na jugu in glavnim mestom Finskega dela severnega pola Rovaniemi, je Finska najbolj vesela država na svetu.
Finska je bila na našem bucket listu že kar nekaj časa. In želja se je sedaj končno uresničila. O Finski bi lahko kar pisala in pisala, tako zanimiva je ta država …
Datum potovanja: 22.12. – 30.12. 2023
Število oseb: dve odrasli osebi + dva otroka
Časovni pas: + 1 ura
Kraj potovanja: Helsinki + Tempere (Finska pristna savna) + Rovaniemi (Laponska – Božiček)
Prevoz: letalo + avto
Finska je dežela raznolikih ljudi in narodnosti
Finska je s površino 338.462 km2 (kar predstavlja površino cca. 19 Slovenij) ter z le 5.5 mio prebivalcev med redkeje poseljenimi državami na svetu.
Ali veš da kar 87% Finske prekriva gozd?
Finska je bila izbrana za najbolj veselo državo na svetu, čeprav Finci zase pravijo, da temu ni tako. Razlog tiči v tem, da prebivalce Finske ne skrbi za finančno prihodnost. Socialna varnost in skrb za državljane sta res na visokem nivoju.
Če na primer izgubijo službo, država poskrbi z nadomestilom, ki ga brezposelna oseba prejema dokler ne najde nove zaposlitve. V primeru nezmožnosti odplačavanja kredita in stroškov za stanovanje, država priskoči na pomoč z do 80% sofinanciranjem do trenutka dokler se finančno stanje ne izboljša. Brezdomcev tukaj ni.
Rojstvo otroka pomeni tri leta porodniške za mamo. Šolarji imajo le 20 ur pouka na teden. Ponedeljek in torek le 3 ure, sreda, četrtek in petek 4 do 5 ur. Nad otroki ne izvajajo pritiskov, v šolah nimajo testov, ker ne spodbujajo tekmovalnosti. Kljub temu, da Finci veljajo za introvertirane ljudi, so zelo prijazni in odprti (v savnah).
Najbolj se razgovorijo v savnah, ravno obratno kot pri nas, kjer velja, da je v savnah tišina. Urejena država z izvrstno hrano in trgovinami z znamenitimi skandinavskimi znamkami. Filozofija manj je več, (in ta “manj” mora biti estetski in funkcionalen) je začrtana v njihovi kulturi in nezavedno vidna na vsakem koraku.
Na Finskem ne poznajo gneče, nihče ne hiti, življenje poteka umirjeno in sproščeno, kar se kaže tudi v prometu na cestah. Vedno ustavijo svoje vozilo pred prehodom za pešče. Podarjajo nasmeške in njihova toplina kar seva iz njihovih oči.
Finska spada v skupino Nordijskih držav, v katero so združene vse Skandinavske države (Danska, Norveška, Švedska) ter Islandija.
Finska: Kaj vse smo videli?
Helsinki
Na Finsko smo leteli z letalsko družbo Ryanair z letališča Bergamo v Italiji. Do letališča iz Ljubljane je približno 4 ure vožnje z osebnim avtomobilom. Na letališču smo pustili avto za čas dopusta in za parking odšteli 49 eur.
Na letališču v Helsinkih smo pristali pozno, pa še Finska je eno uro naprej. Do apartmaja v središču mesta smo se odpeljali s taksijem; cena je fiksna iz letališča do centra (35 eur). Helsinki imajo okoli 660.000 prebivalcev, na površini 213,8 km2. Glavno mesto so postali leta 1812, pred tem je ta laskavi naslov pripadal mestu Turku in to od leta 1229. Turku je najstarejše mesto na Finskem. V njem živi cca. 180.000 prebivalcev. V Helsinkih je pozimi dan od 9.15 – 15.00 ure. Na Laponskem je dneva še manj in sicer traja dan le od 11.00 – 14.00 ure.
1. Fazer - kultna slaščičarna
Naslednje dan smo se zbudili v rahlo zasneženo jutro, s temperaturami okoli 0 stopinj in se na zajtrk odpravili peš do kultne slaščičarne Fazer Cafe na ulici Kluuvikatu 3. Fazer cafejev je kar nekaj po Helsinkih, vendar prvi in kultni je ta na prej omenjeni lokaciji. Preizkusili smo tradicionalne slaščice, cimetove rolice (Pulla), vegansko pistacijevo rolico in sladko masleno rolico. Zraven seveda po tradiciji paše kakav s smetano, kar sta si privoščila mlajša člana družine, midva pa sva se razvajala s kavo. Lokacija našega apartmaja je bila v središču mesta, kar nam je precej olajšalo raziskovanje, saj smo mesto kar prehodili.
Finska hrana
Helsinki kot mesto, po svetu ni posebej znano po hrani. Vsaj ne še. Mislim, da se bo to spremenilo, saj mesto ponuja neverjetno pestro, okusno in sezonsko bogato hrano, ki je skrbno pripravljena ob upoštevanju morebitnih prehranskih omejitev. Menim, da je to mesto eno enostavnejših krajev na svetu, kjer v vsaki restavraciji najdemo vsaj eno ali več jedi za vegane, vegetarijance ali ljudi z drugimi alergijskimi posebnostmi. Da so na jedilniku vegetarijanske in veganske jedi, je bolj pravilo kot izjema. K temu je prispeval tudi zakon, da mora imeti vsaka restavracija, bar, bistro v ponudbi vsaj eno vegansko jed. Zelo lepo se tega držijo, pa ne samo z eno jedjo, temveč s celo paleto raznolike veganske hrane.
2. Helsinki City Museum (Mestni muzej Helsinki)
V Helsinki City Museum (Mestni muzej Helsinki) smo se podučili o zgodovini Fincev in Finske. Vstop v muzej je brezplačen. Majhni in veliki otroci smo izjemno uživali v The Children’s Town oz. otroškem mestu, ki se nahaja v muzeju. Je pa bil obisk muzeja tudi odličen razlog, da smo si odtajali zamrznjene prstke na rokah in nogah. Priporočam ogled.
3. Tržnice
Cene v restavracijah so precej višje kot pri nas, zato priporočam kosilo v eni izmed treh tržnic, kjer je razmerje med kvaliteto hrane, izbiro in ceno najboljša.
Jedli smo v najstarejši mestni tržnici (1889) v Helsinkih – Vanha Kauppahalli (Old Market Hall). Všeč nam je bila zaradi pestre izbire hrane, lepega lesenega interierja, domačnosti in lokacije. Tržnica je tik ob Baltskem morju.
Poglej si video, kjer preizkušam naročeno hrano.
Obiskali smo tudi kultni nakupovalni center Stockmann. Nič posebnega, polno blagovnih znamk in cene navite do neba. Tako kot je Stockmann kultni nakupovalni center, je savna Löyly najbolj popularna in modernizirana savna v Helsinkih. Mi smo jo izpustili in se raje odpeljali na pravo doživetje s pristno Finsko savno v dve uri oddaljeno mesto Tampere na jezero Nasijarvi v “Hole in the ice RAUMANIEMI Sauna”.
Kot že samo ime pove, gre za zamrznjeno jezero, v katerega izrežejo luknjo za kopanje. To je nora izkušnja, ko po vroči (res vroči) savni vkorakaš v ledeno mrzlo jezero. S kapo na glavi v ledeno mrzlem jezeru smo se počutili kot pravi domačini. Nor občutek in doživetje telo poživi in ga zbudi. Na jezeru tudi drsajo, se sprehajajo in tečejo na smučeh. Edinstvena izkušnja, zelo priporočam.
4. Finska je dežela 3.000.000 savn
Tri milijone savn na 5,5 milijona prebivalcev. Vsak apartma, stanovanje ali hiša mora imeti po zakonu svojo savno.
Nekaj pravil in posebnosti savnanja na Finskem:
- Savne so razdeljene na savne za moške, ženske in mešane.
- V mešani savni se nosijo kopalke, v savnah ločenih po spolih kopalke niso obvezne.
- V savnah se sedi brez brisač le v kopalkah na leseni plošči, ki se jo dobi v predprostoru pred savno.
- V savnah se ne počiva na ležalnikih, temveč je savnanje kot rekreacija.
- Priporočljiv čas savnanja je 1,5 ure intenzivnega prehoda med vročim zrakom in ledenim jezerom.
- V savnah je precej hrupno, saj se Finci ravno tam najbolj razgovorijo.
ZANIMIVOST: V Helsinkih, se poleg najstarejše mestne tržnice Vanha Kauppahalli (Old Market Hall) nahaja kolo – vrtiljak na katerem si lahko privoščimo savnanje in obiščemo bar medtem, ko lebdimo v zraku. To je posebnost tega kolesa in svojevrstna izkušnja. Savnanje je najpomembnejši dogodek za Fince, saj savno najdemo praktično vsepovseod, še veriga Burger King s hitro hrano ima savno v eni svoji restavraciji v Helsinkih.
Takoj za savno po pomembnosti za Fince pa so knjižnice.
5. Knjižnica - Helsinki Central Library
Vau in ponovno naletimo na veliko posebnost. V knjižnicah ne izposojajo le knjig, temveč tudi glasbene inštrumente. Najame se lahko prostor s kuhinjo, orodje, itd. in to vse brezplačno. Samo v Helsinkih je kar 37 knjižnic, kjer si lahko Finci izposodijo vse zgoraj našteto.
Najlepša – kultna knjižnica in vredna obiska je knjižnica Central Library.
6. Free Walking Tour
Tako kot v Sofiji v Bolgariji, smo se tudi v Helsinkih odločili za dvourni Free walking tour po Helsinkih. Obisk mesta smo rezervirali preko spleta. Free tour ni ravno Free, ker se ob rezervaciji plača 2,99 eur na osebo, otroci imajo brezplačno. Rezervacijo smo naredili preko spletne strani Viator.
Po koncu ogleda se običajno vodiču v roke stisne napitnina. Priporočam, da si vzamete dve uri časa in se podate na izobraževalno potepanje po Helsinkih. Začeli smo na Senat Square ob največji in najpopularnejši katedrali, ogled smo zaključili pri Helsinki Central Library (to je ta kultna in največja knjižnica o kateri pišem v prejšnjem odstavku).
Po dveh urah hoje po Helsinkih smo se odpravili na kosilo in po sili razmer, ker je bilo zaradi praznikov vse zaprto smo izbrali Gruzijsko restavracijo Rioni v centru mesta. Zeeeeeloooooo prijetno nas je presenetila s poezijo okusov v vsaki veganski jedi, ki smo jo naročili.
Poglej si v videu kjer povem več o tej izkušnji.
Sprehodi po okrašenih ulicah Helsinkov, umirjen tempo, nasmeški na obrazih mimoidočih so na nas naredili močan vtis.
Če načrtujete potovanje na Finsko v času božičnih praznikov, je večina trgovin in restavracij zaprtih 25. in 26.12. Kljub temu se najdejo prehrambene trgovine, ki so odprte 24/7. No, pa smo še pri eni posebnosti 🙂
Laponska in Božičkova vas
Po dveh dneh raziskovanja Helsinkov smo se z najetim avtomobilom odpeljali na 800 km dolgo pot proti Laponski v mesto Rovaniemi. Omejitve na avtocestah so med 80 in 100 km/h. Avtoceste so brezplačne.
Rovaniemi je glavno mesto Laponske in predstavlja prehod v regijo in polarni pol. Laponska je najsevernejša regija Finske, redko poseljeno območje z 180.000 prebivalci, ki meji na Švedsko, Norveško, Rusijo in Baltsko morje.
Prebivalci Laponske so Sami. Laponska je dežela kjer se temperature spustijo tudi do -35 C, v času našega dopusta smo doživeli -14 C.
To je dežela naravnega in obilnega snega, dežela kjer dnevno rahlo naletavanje snega predstavlja normalnost. Laponska je dom božička, severnih jelenov, škratov, haskijev polnočnega sonca in severnega sija.
Laponska v treh dneh
Aktivnosti, ki smo se jih zadali:
- vožnja s huskiji,
- spoznati božička,
- obiskati božičkovo vas,
- ogled ArcticSnow hotela (hotel, ki ga vsako leto na novo izklesajo iz ledu),
- videti severni sij,
- uživati na snegu in spoznavanju mesta Rovaniemi z okolico.
Doživeli smo vse zgoraj, z izjemo severnega sija, ki se nam žal ni prikazal. Pa drugič, ko se ponovno odpravimo na sever :).
Apartma smo imeli v centru mesta Rovaniemi. Cozy apartma s savno, kjer smo se po dnevu preživetem na snegu in mrazu dodobra segreli. Po Rovaniemiu smo se premikali peš, za prevoz do božičkove vasi smo uporabili bus, št. 8. Na osebo smo odšteli 3,60 eur za odraslo osebo in 1,80 eur za otroka. Za prevoz do letališča smo uporabili Santa Claus bus, cena na osebo 8 eur. Povezave so izredno dobre, zato avtomobila nismo potrebovali.
1. Vožnja s haskiji
Vožnja po snegu in mrazu je izjemna izkušnja. Vožnjo s haskiji smo rezervirali preko Bearhill husky Tour v božičkovi vasi. 14 haskijev je vleklo naše sani. Svetujem, da naredite rezervacijo online, saj v največji sezoni, ki je decembra in januarja brez rezervacije vožnje ne boste dobili.
Sprejela nas je zelo prijazna Italijanka ki živi v Rovaniemiu in z nami delila ozadje življenja haskijev in njihove usode, kot vlečnih psov.
Naše sani so vlekli aljaški haskiji, ki so mešanci in zato najmočnejši in najhitrejši haskiji. Na prvi pogled ne izgledajo kot haskiji, saj smo v našem okolju vajeni Sibirskih haskijev, ki so po izgledu bolj svetli in s puhasto dlako.
Prvo leto življenja vlečni haskiji preživijo v t.i. kennelih, kjer dreserji haskije učijo in urijo za pasjo vprego. Vsi haskiji niso rojeni za ta namen, kar se pokaže v prvem letu starosti. Vsi tisti, ki kažejo željo po moči, se jih uri dalje in po letu dni so pripravljeni na tek. Ostale haskije dajo naprej v okolje, kjer se najbolje počutijo, to je ponavadi v družinsko okolje z otroki.
Haskiji so izredno hitri in vzdržljivi psi, pretečejo do 60 km in pojedo do 2 kg mesa na dan. Za pasjo vprego so haskiji primerni med 7 in 12 letom, odvisno od interesa in zmogljivosti posameznega haskija.
2. Spoznali smo božička
Ko bereš te vrstice, se ti morda zdi, da je to le za majhne otroke. Vendar, ko se znajdeš v božičkovi pisarni, se vse spremeni. Ne glede na starost, smo se vsi v trenutku prelevili v radovedne otroke. Z Božičkom smo preživeli celi dve minuti, kar je nadpovprečen čas v tem letnem času. Najprej nas je Božiček pozdravil v slovenskem jeziku, potem smo imeli zanimivo diskusijo okoli našega Pahorja – barbike, hahahaha.
Božiček je starejši prijeten možakar, ki opravlja službo božička celo leto vsak dan. Je le eden in le enemu pripada to delovno mesto. Obisk Božička je brezplačen, plača se le slikanje z njim. Ni obvezno, je pa lep spomin. Poleg dveh slik je na voljo tudi video pogovora z Božičkom. Za obisk pri Božičku se je potrebno predhodno naročiti. Termin se dobi/ne dobi na licu mesta, rezervacija obiska v naprej ali online ni možna. Kako poteka obisk pri Božičku ne bom pisala, naj ostane presenečenje.
3. Božičkova vas
Je v času božiča kot v pravljici. Polna prazničnih lučk, snega, škratov, jelenov in ljudi iz različnih koncev sveta. Poleg haskijev, Božička, jelenov, kavarne pri gospe božiček in Snowman World zabaviščnega parka, smo obiskali tudi božičkovo pošto, kjer se zbirajo pisma otrok in odraslih z vsega sveta.
4. Arctic SnowHotel
To svetovno znamenitost smo si želeli ogledat od blizu. Vsako leto hotel izklesajo na novo, tako je hotel vsako leto drugačen in unikaten. Do hotela smo se odpravili z avtom, hotel je iz centra Rovaniemija oddaljen 30 minut. Hotel si lahko ogleda kdorkoli, če plača vstopnino za ogled. Gostje hotela v sobah le spijo, čez dan morajo sobe izprazniti, tako so sobe na voljo za ogled.
ZAKLJUČEK
Finska nam je bila zelo všeč. Decembra ima poseben čar zaradi snega, ki je res sneg v pravem pomenu in ne le plundra. Najbolj nas je navdušila savna in skok v ledeno mrzlo jezero ter Laponska. Tako pravljična je s snegom, ki škrta pod nogami in novoletnimi lučkami, ki so vsepovsod in naredijo Finsko tako pravljično. Finci zelo dobro govorijo angleško, saj je Angleški jezek le eden izmed treh jezikov, ki se ga učijo v šolah.
BONUS
Tipične Finske božične jedi:
Različne enolončnice skupaj s šunko so najbolj pogoste jedi, ki se znajdejo na mizah Fincev na božični večer. Jedi so krepke in preproste, večinoma narejene iz le nekaj sestavin. Manj je več je moto Fincev na vsakem koraku. Spodaj naštete tradicionalne jedi se zelo težko oziroma se sploh ne dobijo v restavracijah:
- Rutabaga – enolončnica iz repe.
- Korenčkova enolončnica.
- Krompirjeva enolončnica (sladkana ali ne, odvisno od regije).
- Rosolli – solata iz kuhane rdeče pese, korenja, krompirja, običajno tudi jabolk in vložene kumare. … Solata se uživa kot hladna priloga. Rosolli pogosto postrežejo s prelivom iz stepene ali kisle smetane. Smetana se imenuje kermaviili (ki je vrsta viilija, narejenega s kislo smetano), prelitega s kisom ali tekočino za vlaganje rdeče pese, ki smetano obarva tudi rožnato.
Tipični božični zajtrk
RIŽEVA KAŠA, ki jo običajno na božič postrežejo s sladkorjem in cimetom. Po tradiciji bo tisti, ki najde mandelj, skrit v loncu kaše, imel “srečo”.
Hyvää joulua oz vesel božič!
