Islandija je z eno besedo – čudovita. Ljudje so neverjetno prijazni, narava pa preprosto čarobna. In prav narava je bila razlog, zakaj smo se sploh odločili za to potovanje.
Islandijo smo raziskovali polnih sedem dni, v tem času pa nam je uspelo doživeti vse, kar smo si zadali pred potovanjem: od slavne Zlate krožne poti (Golden Circle) do legendarnega Ring Roada, z dodatnimi kilometri, ki so nas popeljali še bolj na sever, izven Ring Roada.
Ko sem pred odhodom brala različne potopise, me je najbolj zanimalo: Koliko časa sploh potrebujemo, da si Islandijo ogledamo v miru, brez hitenja? Da vidimo vse, kar nas zanima in da ob tem tudi resnično uživamo?
Za nas je bilo sedem dni ravno prav. Seveda bi z veseljem ostali še dlje, a v tem času smo doživeli: naravne znamenitosti, kopanje v naravnih vročih vrelcih, opazovanje kitov, čudovite slapove, geotermalne pojave in še nekaj dodatnih postankov na severu, izven glavne ceste številka 1.
Za to je bila zaslužna tudi narava sama – dolgi dnevi in zelo kratke noči, ki ti dajo občutek, da ima dan več ur kot sicer. Zelo priporočam obisk Islandije spomladi.
In zdaj… kje sploh začeti, ko pa je toliko za povedati?
Osnovne informacije o potovanju na Islandijo
Potovanje na Islandijo smo začeli z letom iz Budimpešte v Keflavik z letalsko družbo Wizz Air. Za Budimpešto smo se odločili predvsem zaradi ugodnejših cen letalskih kart, v primerjavi z letom z Dunaja, ki je bil naša druga opcija.
Čas potovanja
- Datum: 26. april – 3. maj 2025
- Trajanje: 7 dni
- Potniki: 2 odrasla + 2 otroka
Let in prihod
- Letalska družba: Wizz Air
- Odhod: Budimpešta
- Prihod: Letališče Keflavik
Prevoz
- Na letališče v Budimpešto: z osebnim avtomobilom
- Po Islandiji: z najetim avtodomom, kar nam je omogočilo svobodo in prilagodljivost pri raziskovanju
Vreme in pogoji
- Temperature: od 4 °C do 17 °C
- Letni čas: uradno še zima, a z občutkom pomladi
- Dnevna svetloba: približno 20 ur na dan
- Časovni pas: -2 ure glede na srednjeevropski čas (CET)
Prevoženi kilometri
- Skupaj: približno 2.100 km, kar vključuje Golden Circle, celotni Ring Road in dodatne kilometre na severu
Osnovna dejstva o Islandiji
- Glavno mesto: Reykjavik (okoli 140.000 prebivalcev)
- Drugo največje mesto: Akureyri (okoli 20.000 prebivalcev)
- Skupno število prebivalcev Islandije: malo manj kot 400.000
- Reykjavik je star približno 239 let
Napotki pred obiskom Islandije
Bencinske črpalke – ne čakajte na rezervo
Na Islandiji velja zlato pravilo: tankaj, ko imaš še pol rezervoarja. Bencinske črpalke so na določenih odsekih zelo redke, včasih jih ni tudi po 150–200 kilometrov. Mi smo tankali vedno, ko je bilo v rezervoarju še pol goriva.
Sneaker waves
Ob obisku črnih peščenih plaž bodite pozorni na opozorilne znake. Eden največjih naravnih nevarnosti so t. i. Sneaker waves močni, nepričakovani valovi, ki pridejo brez opozorila in lahko segajo daleč v notranjost plaže. Lahko vas nepričakovano posrkajo v morje.
Mi sicer nismo imeli težav, a na znameniti plaži Reynisfjara smo opazili rumen opozorilni znak, kar pomeni, da je gibanje po plaži omejeno. Rdeč znak pomeni prepoved vstopa na plažo.
Parkirnine – tukaj ni “po balkansko”
Na večjih turističnih točkah je plačilo parkirnine obvezno. Plačuje se prek aplikacije (preprosto skenirate QR kodo ob vstopu), parkirnino pa je treba poravnati v roku 24 ur. Lahko pa plačate tudi na avtomatu, kjer je postopek še enostavnejši.
Parkirišča so pod videonadzorom. Sistem vas zabeleži že ob prihodu. Če ne plačate, boste ob vračilu avtomobila ali avtodoma morali poravnati parkirnino v všini 1000 ISK + kazen v višini 2500 ISK. Tukaj “pozabil plačat” preprosto ne gre.
Naravne znamenitosti – brezplačne, a parkirišča ne
Večina čudovitih naravnih točk je brezplačnih za ogled, a skoraj povsod je treba plačati parkirnino.
Smeti
Islandija je najbolj čista država, kar smo jih do zdaj obiskali. Niti enega papirčka nismo opazili na tleh. Košev ni veliko, večina je pod ključem ali nameščena le v mestih. Mi smo smeti zbirali v manjših vrečkah in jih odlagali, ko smo imeli priložnost.
Hrana
Restavracije so nesramno drage, zato smo si hrano pripravljali kar v avtodomu. Nakupovali smo v trgovinah Bónus (najboljši kompromis med ceno in kvaliteto), na severu pa še v Nettó in Krónan.
Prvo noč, ko so bile zgoraj omenjene trgovine že zaprte, smo bili premorani zaviti v trgovino, ki je odprta 24/7, tam sta nas dve 1,5-litrski plastenki vode stali 14 €!!
To vegansko mojstrovino (tacos!) sem pripravila kar v avtodomu:
Pitna voda – najčistejša na svetu
Pitna voda na Islandiji je nekaj posebnega. Po pH lestvici dosega bazičnost 8,4+, kar pomeni, da je ena najbolj bazičnih voda na svetu (odlično za vzpostavljenost pH ravnovesja v telesu). Brez težav jo pijete povsod – razen v avtopralnicah. Natočili vam jo bodo v steklenice tudi na bencinskih črpalkah.
Življnje na Islandiji
Islandija na prvi pogled deluje kot dežela brezhibnega reda in dobro urejene družbe. Socialni in ekonomski sistem velja za enega najbolj razvitih v Evropi. A za sijočo statistiko se skrivajo tudi manj vidne plati. Povprečne plače so v primerjavi z evropskim povprečjem res visoke, vendar jih hitro načnejo visoki življenjski stroški.
Turizem in ribolov sta trenutno dve največji gonilni sili islandskega gospodarstva. Veliko podjetij deluje sezonsko, nekateri zgolj poleti, drugi le v času zimskih mesecev. Tisti, ki tekoče govorijo islandsko, imajo več možnosti za stabilno, celoletno zaposlitev. Sistem imajo dobro urejen (podobno kot na Finskem), v času brezposelnosti je mogoče prejeti nadomestilo, ki sicer ni visoko, a vseeno zagotavlja osnovno finančno varnost. Tako so višji davki nekakšna investicija v solidarnost in stabilnost.
A Islandija ni zgolj dežela narave, rib in turistov. Reykjavík v zadnjem času postaja tudi pomembno središče tehnološkega razvoja. Mesto gosti številne konference in inovativne pobude, domača start-up scena pa se hitro razvija po celotnem otoku.
No, zdaj pa na potopis po dnevih…
1. dan – Pot na Islandijo in prevzem avtodoma
Naše potovanje na Islandijo se je začelo zgodaj zjutraj, ko smo se odpeljali proti Budimpešti. Za vožnjo po Madžarski smo že pred vstopom v državo kupili 10-dnevno vinjeto. Vinjeto je potrebno kupiti online.
Vožnja do letališča je bila super saj so madžarske ceste res lepo urejene, narava pa je bila v času našega potovanja pomladna in sveže zelena. Povsem drugačna slika kot takrat, ko smo Budimpešto obiskali decembra v času adventa.
Po prihodu na letališče smo avto parkirali na varovanem parkirišču, približno 5 minut stran od terminala. Parkirišče smo rezervirali vnaprej in za 8 dni odšteli 43 €. Do letališča nas je peljal brezplačen shuttle.
Vse je potekalo gladko, dokler nismo prišli do oddaje prtljage. Tukaj se je zapletlo. Naša vozovnica je vključevala 32 kg prtljage, mi pa smo mislili, da lahko ta skupna teža vključuje več kosov. No, Wizz Air to razume drugače, oz mi smo to razumeli drugače. 32 kg velja za en sam kos, zato smo morali za dodatni kovček doplačati. Nasvet: če se vam zgodi podobno, dodatno prtljago vedno plačajte preko aplikacije, je bistveno ceneje kot na letališču!
Let do Keflavika je trajal 4 ure in 40 minut, povratni let pa 3 ure in 50 minut. Po pristanku v Keflaviku je bila ura že 22.00 po našem času (20.00 po islandskem). Ob pristanku nas je na letališču že čakal shuttle, ki nas je odpeljal do avtodoma, ki smo ga najeli preko spletne strani Motorhome Iceland iz zanj za polnih 7 dni odšteli 2.000 eur. Najemna baza je bila le 5 minut vožnje stran od letališča.
Tam nas je pričakala manjša nevšečnost, ko smo prevzemali avtodom. Pri prevzemu smo ugotovili, da ne delujeta ne gretje ne wc splakovanje. Oboje je seveda bistveno, sploh pri islandkish temperaturah. Po 4 urnem čakanju smo uspeli dobiti drug avtodom, kje je (skoraj) vse delovalo.
Kaj vse preveriti ob najemu avtodoma, si lahko preberete v ločenem postu, kjer delim vse naše izkušnje z najemi.
Ker z najetimi avtodomi potujemo že kar nekaj let, smo se v tem času marsikaj naučili 🙂
Za Islandijo velja, da je spanje dovoljeno le v kampih.
Mi tudi ene noči nismo preživeli v kampu, temveč vse na prostem ob jezerih, morju, itd. Dokler se spoštuje naravo in se smeti ne odlagajo kjer koli, je vse ok. Pomembno je le, da upoštevate pravilo, da tam kjer je posebej označeno, da kampranje ni dovoljeno, se pač ne kampira.
V nadaljevanju potopisa delim, kje vse smo spali, kaj smo videli in doživeli, brez dvoma lahko rečem, da je vse, kar smo obiskali, resnično “must see”.
Ker je bila ura že pozna, smo prvo noč prespali kar ob glavni cesti med Keflavikom in Reykjavíkom, na parkirišču pred hotelom.
2. dan – Golden Ring in sprehod med celinama
Po prvi islandski noči, ki smo jo preživeli pred hotelom med Keflavikom in Reykjavíkom, smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot proti eni najbolj znamenitih in priljubljenih poti na Islandiji, Golden Ring (Zlata krožna pot).
Naša prva postojanka je bila Stekkjargjá, ki je del nacionalnega parka Þingvellir (Thingvellir), kjer se lahko dejansko sprehodiš med dvema tektonskima ploščama; severnoameriško in evrazijsko. To je edini kraj na svetu, kjer je ta pojav tako očiten in dostopen obiskovalcem.
Sprehodili smo se skozi sotesko Almannagjá, kjer je razpoka med ploščama najbolj izrazita.
Pot smo nato nadaljevali proti kraju Laugarvatn, kjer smo obiskali Laugarvatn Fontano. Tukaj smo imeli priložnost od blizu opazovati manjši gejzir, ki iz zemlje bruha paro in vročo vodo. Območje je polno naravnih termalnih izvirov, ob jezeru pa se nahaja tudi spa kompleks z naravnimi parnimi kopelmi in toplimi bazeni.
Mi se za obisk termalnega centra nismo odločili, ker smo iskali nekaj bolj pristnega in manj obiskanega.
Gejzirsko območje Haukadalur – pokrajina, ki bruha ogenj in paro
Pot smo nadaljevali proti eni najbolj znanih naravnih znamenitosti na Islandiji, gejzirski dolini Haukadalur, kjer se nahaja slovito območje The Geysir Geothermal Area. Ta geotermalni čudež Islandije je točka Golden Ringa. To je območje, kjer so semali reklamo za riž Uncle Bens.
Glavni gejzir Geysir, po katerem so vsi gejziri na svetu dobili ime, je danes v spečem stanju. Glavna pozornost je zato na gejziru Strokkur, ki vsakih 15 do 18 minut izbruhne v zrak in doseže višino tudi do 30 metrov.
Avtodom smo pustili na označenem parkirišču. Parkirišče je plačljivo in znaša 1000 ISK.
Ena od prednosti Golden Ringa je ta, da so razdalje med znamenitostmi razmeroma kratke, zato smo lahko v enem dnevu obiskali vse glavne točke, brez hitenja, z dovolj časa za postanke in raziskovanje.
Po doživetju naravnega spektakla izbruha gejzirja Strokkur smo pot nadaljevali proti eni najbolj impresivnih in prepoznavnih naravnih znamenitosti Islandije, slap Gullfoss.
Gullfoss ni le najbolj znan slap na Islandiji, ampak tudi eden najveličastnejših. To je slap, ki te pusti brez besed. Noro kakšna količina vode in hitrost vode, ki se zlije v sotesko. Voda skupno pade kar 31 metrov globoko in ustvarja osupljiv prizor, ki ga ne pozabiš zlahka.
Do Gullfossa vodi urejena pot, ob njej pa je veliko brezplačno parkirišče. Sprehod od parkirišča do slapu je kratek in nezahteven. Ko smo stali ob robu klifa in opazovali, kako se voda silovito zliva v sotesko, smo začutili moč vode.
Drugo noč smo spali ob jezeru na poti do slapov Granni and Háifoss. Ker pa je bila cesta neprevozna smo slap preskočili in noč preživeli tukaj ob jezeru.
Jutro nas je pričakalo s tišino in razgledom, ki ga ne pozabiš popolna samota, brez vsakršnega človeškega znaka. Le mi, narava, ptice in voda. Takšni trenutki so tisti, zaradi katerih smo šli na Islandijo. Popolna umirjenost in stik z naravo.
Ko smo prevozili The Golden Ring smo svojo pot nadaljevali po južni obali, in tako Islandijo prevozili v nasprotni smeri urinega kazalca.
3. dan – Slapovi, razbitina letala, muzej Skógar, Dyrhólaey in puffini
Zjutraj smo pot nadaljevali proti čudovitemu slapu Seljalandsfoss, približno dve uri vožnje iz Reykjavíka. To je edini slap na Islandiji, ki ga lahko obhodimo.
Čeprav smo bili na koncu popolnoma mokri (voda res kar močno šprica), je bilo vredno vsake kapljice. Priporočam, da imate oblečena nepremočljiva oblačila.
Na poti proti letalski razbitini smo se ustavili še v muzeju Skógar, kjer smo si ogledali, kako so Islandci živeli nekoč. Obisk muzeja se nam je zdel zanimiv, ker me je zanimalo kako se je vse skupaj na otoku sploh začelo in predvsem kdo so bili ljudje, ki so prvi naselili otok ter kako so prišli do dobrin. Družinska karta 6.000 ISK, parking brezplačen.
Od muzeja je približno 20 minut vožnje do parkirišča za ogled razbitine letala DC-3, ki leži sredi črne puščave Sólheimasandur. Parking je plačljiv, parkirnina znaša 500 ISK. Od tam do razbitine vodi približno 45 minut dolga pot v eno smer. Vozi tudi plačljiv avtobus, a mi smo se raje sprehodili in se še malce razhodili.
Ko smo se končno približaš temu nenavadnemu prizorišču, začneš razumevati, zakaj je ta kovinska lupina sredi ničesar postala tako ikonična. Letalo ameriške mornarice je 21. novembra 1973 moralo zasilno pristati na ledeni reki, ki se danes razprostira kot črna peščena ravnica. Nihče izmed osmih članov posadke ni bil poškodovan, a vzrok nesreče ostaja nejasen. Govori se, da so vzroki od težav z motorji, ledu na krilih, pa do človeške napake.
Po desetletjih izpostavljenosti ekstremnemu vremenu je letalo zdaj le še načeta lupina, a zaradi kontrasta s črnim peskom in divje pokrajine okoli njega je postalo prava fotografska ikona.
Tako kot je razbitina letala ostala na mestu nesreče, smo ob poti opazili tudi nekaj prevrnjenih avtomobilov na nevarnih cestnih odsekih. Morda jih pustijo tam kot opozorilo voznikom, naj bodo bolj previdni, ali pa jih enostavno ni mogoče odstraniti zaradi razmer. A iskreno bolj verjamem v prvo. Islandija je preprosto preveč čista, urejena in spoštljiva do narave, da bi dopuščala nered kar tako, brez razloga.
Ker smo Islandijo obiskali v času, ko dan traja tudi do 20 ur, smo imeli res veliko časa za raziskovanje. Če boste potovali v zimskem obdobju, ko prevladuje tema, boste za ogled otoka potrebovali več dni, saj bo svetloba omejena, poleg tega pa so številne ceste zaradi snega neprevozne, kar onemogoča, da bi otok v celoti obkrožili.
Za konec dneva smo se odpravili še na zadnjo destinacijo, ki nas je popolnoma očarala, Dyrhólaey Stone Arch. Gre za mogočen naravni kamniti lok, ki se dviguje nad črno peščeno obalo, z razgledom, ki ti vzame dih. Razgledna točka se je znašla na našem seznamu “must see” zaradi Puffinov. Puffini (morske papige) so v tem obdobju že začeli prihajati na Islandijo.
Poleg tega pa velja Dyrhólaey za eno najlepših razglednih točk na južni obali. Razgled se razprostira čez neskončno črno plažo in mogočen Atlantski ocean. Res spektakularno.
Puffin's
Puffini so izjemne ptice, ki presenečajo s svojimi sposobnostmi tako v zraku kot pod vodo. Potapljajo se lahko do globine 60 metrov, med letom pa dosežejo hitrost kar 88 km/h, pri čemer zamahnejo s krili kar 400-krat na minuto!
Njihove kosti niso votle kot pri večini drugih ptic, zato so težji, kar jim otežuje let, a hkrati omogoča, da se učinkovito potapljajo.
Puffini so monogamni, parijo se običajno za vse življenje, pogosto ostanejo skupaj tudi več kot 20 let. V ptičjem svetu velja to za dolgo življenjsko dobo. Najstarejši zabeleženi puffin, ki so ga obročkali na Vestmanskih otokih, je doživel kar 38 let! Povprečna življenjska doba pa znaša od 20 do 25 let.
Na Islandijo prispejo maja in ostanejo do poznega avgusta. Mi smo jih videli tudi, ko smo šli na ekskurzijo – ogled kitov.
Pomembno opozorilo glede Puffinov: nikar se jih ne dotikajte. Njihovo perje ima posebno vodoodporno membrano, ki jih ščiti pred mrazom in vodo. Dotik to membrano poškoduje ali celo uniči, kar je za puffina lahko usodno.
Po vsem doživetem dnevu smo si za nočitev izbrali Vík, simpatično mestece, kjer smo prenočili tik ob najbolj znani črni plaži na otoku Reynisfjara.
4. dan – Ledenik Vatnajökull in Diamantna plaža
Reynisfjara – slavna črna plaža, ki me ni prepričala
Ko sem pred potovanjem brala o Reynisfjara plaži, sem naletela na spodnji opis:
“Ena najbolj znanih črnih peščenih plaž na svetu. Gre za kraj divje in dramatične lepote, kjer mogočni valovi Atlantskega oceana z ogromno silo udarjajo ob obalo. Leta 1991 se je Reynisfjara uvrstila na seznam desetih najlepših ne-tropskih plaž na svetu – in hitro je jasno, zakaj! To je edinstven kraj za obisk in priljubljena lokacija za snemanje filmov in serij, kot so Igra prestolov, Vojna zvezd in mnogi drugi.”
In ja – dejansko smo videli snemalno ekipo na plaži, kar je bil zanimiv prizor. A iskreno? Mene ta plaža ni prepričala. Bila je le ena izmed mnogih črnih plaž, ki jih Islandija ponuja, nič posebno drugačna.
Vstop na plažo je možen z označenega parkirišča, parkirnina znaša 1000 ISK.
Vík – avtodom, zajtrk in Skool Beans
Mesto Vík pa je bilo precej bolj zanimivo. Gre za turistično obalno mestece, polno apartmajev, restavracij, trgovin in nekaj posebnega; predelan šolski avtobus Skool Beans, ki zdaj deluje kot simpatičen kavarniški kotiček na kolesih. Žal smo bili v Viku ravno na torek, ko imajo zaprto. Če vam uspe preizkusiti njihovo kavo ali pecivo, mi napišite spodaj v komentar, bom vesela vaših vtisov!
V Víku smo naleteli na kamp, kjer smo lahko brezplačno oskrbeli avtodom in po zajtrku nadaljevali pot proti ledenikom.
Vatnajökull – največji ledenik Evrope
Naš cilj dneva je bil nacionalni park Vatnajökull in obisk Jökulsárlón ledeniške lagune ter Diamantne plaže.
Vatnajökull je največji ledenik v Evropi, ki pokriva več kot 8100 km² površine, kar približno 8 % celotne Islandije! Vožnja od Víka do ledeniške lagune nam je vzela nekaj več kot dve uri.
Jökulsárlón – ledeniška laguna in Diamantna plaža
Naslednja postojanka dneva je bila ena izmed destinacij, ki sem si jo najbolj želela videti že doma; Jökulsárlón ledeniška laguna. Na fotografijah so ledene gore izgledale čarobno, skoraj neresnično… a gledati jih v živo je bilo neprimerljivo. Ko sem stala tam in opazovala, kako se te ogromne gmote ledu počasi pomikajo proti oceanu, me je dobesedno osupnilo – wau! Tisti trenutek te Islandija res prevzame v polni meri.
Parkirali smo na označenem parkirišču in plačali 1000 ISK, nato pa se peš odpravili do lagune in diamantne plaže.
Jökulsárlón je nastala s taljenjem ledenika Breiðamerkurjökull, ki je del ogromnega nacionalnega parka Vatnajökull. Laguna je polna ledenih gor, ki se odcepijo od ledenika in se s tokom premikajo proti Atlantskemu oceanu. Videli smo tudi plavati tjulne med ledenimi bloki, za njih laguna predstavlja varno zavetje skozi celo leto.
Takoj čez cesto je Diamantna plaža (Diamond Beach), kjer ledene gore, ki ne odplavajo takoj v odprto morje, nasedejo na črni pesek. Te ledene skulpture se bleščijo na soncu kot pravi diamanti, od tod tudi ime. V času našega obiska je pihal veter v nasprotno smer, kar je pomenilo, da je večina ledu ostajala v laguni, na plaži smo tako videli le nekaj manjših ledenih kosov, ki so tam že dlje časa in se počasi topijo. A tudi to je bilo nekaj posebnega, zamrznjen trenutek, ujet v času.
Pot proti severu
Od tu naprej so nas čakale daljše razdalje. Južno obalo smo pustili za sabo in se podali proti severu otoka.
Tisti večer smo prespali na klifu s čudovitim razgledom na morje. Mir, tišina in neskončen pogled na morje so bili popoln zaključek dneva.
5. dan – Kanjon Stuðlagil in Dettifoss, največji slap v Evropi
Od tu naprej so nas čakale daljše razdalje. Južno obalo smo pustili za sabo in se podali proti severu otoka.
Tisti večer smo prespali na klifu s čudovitim razgledom na morje. Mir, tišina in neskončen pogled na morje so bili popoln zaključek dneva.
Kanjon Stuðlagil – naravni čudež bazaltnih stebrov
Na poti proti severu smo si najprej vzeli čas za obisk kanjona Stuðlagil, ki velja za enega najlepših primerov bazaltnih stebrov na Islandiji.
Do kanjona vodita dve poti:
- Pešpot po levi strani kanjona (cca 1 km),
- Razgledna točka na desni strani, ki smo jo izbrali mi – dostopna je z avtom in ponuja čudovit panoramski razgled.
Ali izberete opcijo ena ali dve, pri obeh ja parking plačljiv in sicer 1000 ISK. Na vseh parkingih gre za celodnevno parkiranje, zato smo ta čas ponavadi izkoristili še za pripravo kosila.
Zanimivost: kanjon je bil včasih popolnoma pod vodo, saj ga je prekrivala reka Jökla. Šele ko so domačini zgradili jez, da bi povezali razdeljeno dolino Jökuldalur, se je gladina vode znižala in razkrila ta osupljivi naravni pojav.
Nekje sem prebrala, da je bila reka Jökla nekoč tako burna, da je dolino Jökuldalur razdelila na dva dela. Kmetje in vaščani na obeh straneh so bili popolnoma odrezani drug od drugega. Da bi rešili ta problem, so domačini zgradili jez čez reko, zaradi česar je gladina vode padla.
Po postanku pri kanjonu smo se odpeljali naprej, proti eni izmed najbolj mogočnih naravnih znamenitosti na Islandiji slapu Dettifoss, ki velja za najmočnejši slap v Evropi.
Dettifoss – moč narave v njeni najčistejši obliki
Dettifoss nas je povsem navdušil. Slap je širok 100 metrov, visok 44 metrov, z ogromno količino vode, ki se z vso silo zruši v globoko sotesko. Narava v najčistejši in najbolj surovi obliki.
V bližini se nahaja tudi manjši slap Goðafoss, ki ga mnogi spregledajo, a je prav tako lep in vreden postanka. Do obeh slapov vodi označena pešpot, parkiranje pa je brezplačno.
Ko smo prispeli do Dettifossa, je bila ura že osem zvečer, a zaradi dolgih dni je bila pokrajina še vedno popolnoma osvetljena. To je res velika prednost potovanja v tem obdobju, več časa za doživetja in manj občutka, da kamorkoli hitiš.
6. dan – Opazovanje kitov v Húsavíku
Po veličastnem obisku slapu Dettifoss smo pot nadaljevali proti severu do mesta Húsavík, ki slovi kot prestolnica opazovanja kitov na Islandiji. Vožnja od slapov do Húsavíka nas je pustila brez besed pokrajina se je spreminjala iz surove skalnate v travnato, mehkejšo. Kot bi Islandija postopoma zamenjala svojo dramatično kuliso za nekaj bolj spokojnega in nežnega.
Za nočitev smo si izbrali čudovito lokacijo ob obali, le nekaj minut vožnje iz centra Húsavíka. Tam smo imeli popoln razgled na morje in črno peščeno plažo, in že takoj je bilo jasno, da bo to poseben večer in še bolj poseben začetek dneva.
Jutro kot iz pravljice
Zbudili smo se v rahlo deževno jutro, a tisto mehko, spokojno deževje, ki ne moti – nasprotno, vse skupaj naredi še bolj pravljično. Pred zajtrkom sem se sama odpravila na kratek sprehod in lahko rečem le to: bilo je kot iz pravljice.
Na eni strani črna peščena plaža, nežno valovanje morja in meglica, ki se je dvigala s površine. Na drugi strani islandski konji, ki so se pasli ob cesti. Zvok dežja, tišina narave in občutek, kot da se je čas ustavil. V tistem trenutku je bilo vse popolno.
Tako jutro je bilo popoln uvod v eno najbolj posebnih doživetij našega potovanja opazovanje kitov. Prav zaradi te izkušnje smo prišli v Húsavík in ni nas razočaral.
Opazovanje kitov v Húsavíku z Moby Dick – izkušnja, ki jo priporočam!
Ena naših najlepših izkušenj na Islandiji je bilo opazovanje kitov v Húsavíku z ladjo Moby Dick, ki je prva ladja, ki je kdajkoli izplula iz pristanišča z namenom ogleda kitov. Kar nam je bilo pri tej družbi še posebej všeč je to, da sprejmejo manjše skupine kot druge agencije, kar ustvari bolj intimno vzdušje. Poleg tega so izjemno spoštljivi do kitov in narave, kar je za nas zelo pomembno.
Naša vodička je bila biologinja iz Portugalske, izjemno prijazna in polna znanja. Z veseljem je delila zanimivosti o kitih in njihovem vedenju. Kapitan je očitno izkušen in točno ve, kaj počne.
Vreme ni bilo najbolj prijazno. Spremljali so nas veliki valovi. Mi smo si pravočasno zagotovili sedeže zadaj na ladji, kjer je bilo bolj mirno, nas ni toliko premetavalo in smo tako lahko bolj sproščeno uživali v opazovanju teh čudovitih živali.
Húsavík je sicer eno najboljših krajev za opazovanje kitov na Islandiji. Na tem območju se kiti hranijo, preden odplavajo proti toplejšim krajem, zato je verjetnost, da jih boste dejansko videli, zelo visoka.
Ekipa Moby Dick je bila res izjemna in z veseljem sporočam, da sem za vse svoje bralce uspela urediti 10 % popust! Ob rezervaciji na njihovi spletni strani www.friendsofmobydick.is uporabite kodo PETRATRAVELS – popust se vam bo obračunal pri zaključku nakupa.
Pot smo nato nadaljevali proti drugemu največjemu mestu na Islandiji, Akureyri. Med vožnjo sem ponovno občudovala, kako umirjen je promet na Islandiji. Nihče ne prehiteva po nepotrebnem, vsi se držijo omejitev in se ne ozirajo na druge. A če jih ogovoriš? Takrat se pogovor hitro razvije in postane topel in živahen. Zelo podoben občutek smo imeli na Finskem. Finci delujejo zadržani, a so v resnici izjemno prijazni in topli ljudje, ki le čakajo, da jih ogovoriš.
Za nočitev smo si izbrali mirno lokacijo nekaj minut izven Akureyrija, ob obali, kjer je nekoč stalo največje srednjeveško pristanišče severne Islandije Gásir.
Gásir – srednjeveško trgovsko središče severne Islandije
Gásir je pomembno arheološko najdišče, ki je v srednjem veku predstavljalo glavno pristaniško in trgovsko središče severne Islandije. Do 16. stoletja so tam trgovali s cenjenimi dobrinami, kot sta žveplo in lovski sokoli.
Danes so še vedno vidne sledi nekdanjega trgovskega pristanišča, ob katerih informativne table obiskovalcem ponujajo vpogled v zgodovino tega kraja.
Vsako leto julija zgodovina v Gásirju znova oživi. Na prizorišču poteka Srednjeveški sejem, kjer številni udeleženci s pomočjo uprizoritev prevzamejo vloge srednjeveških trgovcev, obrtnikov in prebivalcev. Vse aktivnosti se odvijajo na rekonstruiranem zgodovinskem mestu in obiskovalcem ponujajo edinstveno priložnost, da se za trenutek prestavijo v čas preteklosti.
Za nas pa je bil Gásir predvsem mirno zavetje za prenočevanje, obdano z naravo, zgodovino in tišino, ki je tako zelo značilna za islandski sever.
7. dan – Akureyri in sprostitev v naravnih Bath Tubes
Zjutraj nas je prebudilo prijetno islandsko jutro. Po zajtrku smo se odpravili na krajši sprehod po Akureyriju, majhnem, a zelo prijetnem mestu, ki mu domačini pravijo kar “glavno mesto severa”.
Naredili smo nekaj fotografij, se ustavili v trgovini Bónus, da smo dopolnili zaloge, in oskrbeli avtodom z vodo na bližnji bencinski črpalki. Nato smo že nadaljevali svojo pot nazaj proti Keflaviku, saj se je naše potovanje po Islandiji bližalo koncu.
Približno pol ure vožnje izven Akureyrija pa smo bolj po naključju naleteli na naravne „bath tubes“, termalne kopeli sredi ničesar. Iskali smo jih že nekaj dni, a si nismo želeli tistih množično obiskanih kopališč. Želeli smo nekaj bolj intimnega, mirnega, naravnega. In končno nam je uspelo ravno dan pred zaključkom naše poti.
Kopanje v topli vodi, obdani z naravo, daleč od turistične gneče, s pogledom na hribe in jezero. Bil je popoln trenutek sprostitve in zaključka skoraj popolnega kroga okoli Islandije.
Ker smo imeli tisti dan še dovolj časa, smo se odločili, da pot še malce razširimo proti severu in raziščemo še del, ki ga sprva sploh nismo načrtovali. Naš cilj je bilo ribiško mestece Siglufjörður, skrito med fjordi ob severni obali Islandije.
Ko smo prispeli tja, nas je pričakala prava zima. Temperature komaj nekaj stopinj nad ničlo, na okoliških hribih pa sneg, ki se je še vedno zadrževal kljub pomladnemu datumu. Zlahka si predstavljam, kako hladno mora biti tukaj v pravih zimskih mesecih.
Po nekaj kilometrih smo našli mirno jezero s prelepim razgledom in se odločili, da bomo zadnjo noč prespali prav tam, na poti do Keflavika in našega leta nazaj domov, ki smo ga imeli naslednji dan.
8. dan – Islandski konji, ovce in pot domov
Naš zadnji dan na Islandiji. Let smo imeli ob 19.00, do Keflavika pa nas je čakalo še približno tri ure vožnje z lokacije, kjer smo prespali. Kljub temu nismo hiteli, saj smo imeli dovolj časa, da še zadnjič v miru uživamo v lepotah islandske narave.
Med vožnjo so nas tako kot vse dni poprej spremljali islandski konji, ovce, ki so se pasle vsepovsod, in pogledi na neskončno prostranstvo. V času potovanja smo imeli srečo videti vse živali, ki sem si jih želela: tjulnje, kite in puffine. Ni bilo lepšega zaključka te poti.
Povratek in zaključek
Hrano smo kupovali v trgovinah in jo pripravljali v avtodomu. Tako smo prihranikli kar precej, saj so cene v restavracijah izjemno visoke za naše razmere. Prav tako restavracij ni vsepovsod, kot prav tako ne bencinskih črpalk. Plan in predpriprava sta za obisk Islandije ključna dejavnika, da ne ostanete lačni ali pa celo s praznim rezervoarjem.
Osebno priporočam najem avtodoma za kruzanje po Islandiji, saj omogoča precej več svobode in privarčevanega časa. Nismo razmišljali, kje bomo jedli ali spali, nismo lovili apartmajev ali restavracij. Bili smo preprosto tam, kjer smo si želeli biti
Morate vedeti, da restavracij in apartmajev ne najdete kar vsepovsod.
Avtodom smo vrnili dve uri pred letom, kar je bilo več kot dovolj. Svetujem pa, da si res vzamete dovolj časa za vračilo, saj ekipa vozilo temeljito pregleda. Vzeli so si kar uro časa za celoten pregled avtodoma.
Ja nič, to je to. Upam, da ste uživali ob branju potpisa po Isandiji.
þakka þér kærlega fyrir
