Potovanje v času korona virusa (Covid-19)
TRAJANJE POTOVANJA :
Na potovanje smo se odpravili 20.7. in ga končali 8.8.2020.
POTNIKI NA POTOVANJU :
Potniki: 2 odrasla, 2 otroka
V pomoč pri iskanju Camper stop-ov, nam je bila aplikacija Park4Night, katero smo si brezplačno naložili na pametni telefon. V nadaljevanju sem navedla kraje kjer smo spali, tako, da jih boste s pomočjo zgoraj omenjene aplikacije zlahka našli.
Termin potovanja se je izkazal za izjemnega, brez gneče na cestah, plažah in v krajih s turističnimi znamenitostmi. K stanju je seveda pripomogla korona panika, kar se je za naše potovanje izkazalo za pozitivno.
Terme di Saturnia
Iz Ljubljane smo štartali ob 14 uri. Navigacija je pokazala, da je do Term di Saturnia nekaj več kot 6 ur vožnje. Terme di Saturnia smo obiskali tokrat že drugič, saj je kopanje v majhnih bazenčkih z temperaturo vode 36 C in žvepleno izvirsko vodo svojevrstna izkušnja. Opazovali smo Italijane, kako se veselo mažejo z blatom iz bazenčkov po celem telesu in potem se kot duhovi sprehajajo po kopališču. Seveda smo morali preizkusiti to čudo in wow učinek je res fantastičen – mehka in gladka koža. Blato smo pustili učinkovati nekaj časa, nato smo ga izprali z deročo žvepleno vodo.
Prespali smo na bližnjem Camper Stopu iz katerega so nas z Shuttle bus-om odpeljali do naravnega kopališča in nazaj.
Rim z Vatikanom
Prespali smo v avtokampu Flaminio https://www.villageflaminio.com/ ki je do primestnega, kateri pelje metroja, oddaljen 10 minut peš. Kamp je bil dobesedno prazen. Ima tudi bazen, kar je bilo za naša dva mulčka top izbira
V kampu so nas opremili z zemljevidom (spodaj). Kmalu smo ugotovili, da so vse največje znamenitosti oddaljene ena od druge max. kilometer.
Z metrojem smo se pripeljali do centra Rima in potem peš nadaljevali ogled začrtanih znamenitosti. Ogledu Rima in znamenitosti smo namenili 1 dan. Okusili smo lokalne specialitete, jedli sladoled za 32 eur (za 4 osebe) in se prepustili utripu mesta.
Rim je čudovit. Sicer ne vem kako izgleda v poletnih mesecih, ko so razmere normalne in je polno turistov. V našem primeru je bil prazen za tako veliko mesto, z vojaki in policijo na cesti, ki je nadzorovala obnašanje ljudi in upoštevanje Covid-19 pravil.
Po ogledu začrtanih znamenitosti smo se iz postaje pred Kolosejem podali do Vatikana. Je pa možno pot do Vatikana tudi prehoditi, vendar sta bila naša mulčka z močmi že precej na koncu.
Nahajajo se na Piazza di Spagna v centru Rima. Zaradi razmer so bile prazne, saj je bilo posedanje prepovedano. 135 stopnic kolikor jih je, je bilo možno le prehoditi in narediti nepozabne fotke. Španske stopnice so predvsem poznane iz različnih filmov in nanizank. Zgodovina španskih stopnic pravi, da so bile zgrajene z namenom povezave španskega veleposlaništva ob vznožju stopnic in cerkve Trinità dei Monti na vrhu
Nahaja se na Piazza di Trevi v centru Rima. 26,3 metra visoka in 49 m široka fontana, je največja baročna fontana v Rimu in ena najbolj znanih fontan na svetu. Fontana je bila prikazana v mnogih Holivudskih filmih.
Nahaja se na Piazza della Rotonda, prav tako v centru Rima. Je nekdanji rimski tempelj, zdaj Katoliška cerkev Basilica di Santa Maria ad Martyres ali bazilika svete Marije in mučencev. Pantheon je ena najbolje ohranjenih stavb starodavnih Rimljanov. Prvotni Pantheon je bil uničen v požaru 80. leta našega štetja. Obnovil ga je cesar Hadrijan in posvetil približno 126. leta našega štetja. Kot za ogled drugih znamenitosti, tudi tukaj ni bilo gneče pri vstopu.
Žal mi je, da se nam ni uspelo ogledati Katakomb oz. podzemeljskih grobišč. Bo pa naslednjič čas še za to.
Priporočam, da si vnaprej pogledate do kdaj so možni ogledi posameznih znamenitosti. V poletnem času so znamenitosti odprte do cca. 19 ure, vendar je zadnji ogled lahko že ob 16 uri.
Naslednji dan smo dopoldan namenili kopanju v bazenu kampa, otroka sta seveda noro uživala.
Iz Rima smo se naslednji dan odpravili proti Pompejem.
Pompeji
V Pompeje smo prispeli ob 16 uri. Preko aplikacije Park4Night smo našli Camper Stop (edini v bližini na 21 Via Antonio Segni, Pompei), ki je od arheološkega najdbišča oddaljen cca.1,5 km. Camper stop je varen, lastnik in žena sta gostoljubna in prijazna. Pridelujeta žganje limonce, močno kot hudič. Z angleščino pri lastniku in ženi si žal ne boste kaj dosti pomagali, boste pa malo potelovadili z rokami, in nesporazumi bodo preteklost.
Ob 20 uri smo se odpravili proti centru mesta Pompei, ki nas je očaralo. Mesto je majhno in prikupno z odlično hrano. Preizkusili smo pravo Neapeljsko pico (originalno pica izhaja iz Neaplja) in posebnost tega območja, ocvrto pico. Cene hrane so razmiroma nizke.
Naslednji dan bi se morali že zjutraj odpraviti do arheološkega najdbišča, vendar se nam je zgodil nepričakovan zaplet z avtodomom in sicer, pokvarila se nam je vodna črpalka. Vodno črpalko nam je po dolgih mukah iskanja uspelo najti v Neaplju.
Marko se je popravila vodne črpalke lotil kar sam in nam s tem zagotovil, da smo imeli vodo v avtodomu. Tako smo iz Camper stopa štartali peš šele ob poldan. Na poti je polno turističnih agencij, ki kot pravijo ne prodajajo nič, le svetujejo. No, nam so prodali audio guide in knjigo o pompejih. Audio guida ne priporočam, knjigo pa. Vzemite si še zemljevid najdbišča. Kasneje smo ugotovili, da obstaja brezplačna aplikacija, ki vodi po najdbišču. Na vhodu v arheološko najdbišče skenirate QR kodo in to je to. Na vhodu pa lahko najamete tudi vodiča, ki vas za cca 170 eur vodi čez celotno najdbišče.
Ogledu Pompejev smo namenili 3 ure. Ogled zelo priporočam.
Sorrento
Po končanem ogledu smo se odpravili dalje in sicer v ribiško vasico Sorrento, ki se nahaja na začetku čudovite Amalfi obale in je od Pompejev oddaljen cca 27 km. Tukaj smo se odločili, da ostanemo v kampu Nube d’Argento, ki ima prečudovit razled na tirensko morje, 3 noči. Do plaže se pride po stopnicah, katere so speljane iz kampa. Kamp je edini v Sorrentu, ki ima peš dostop do plaže, trajektov in centra.
V Sorrento smo prispeli okoli 19 ure, si privoščili skok v morje in večerjo v čudovitem, živahnem mestecu Sorrento.
Naslednji dan smo v celoti namenili poležavanju in kopanju. Je bila pa ta dan sobota in se je poznala gužva na plaži. Italijani so namreč nori na vikende.
Zvečer smo se odpravili proti centru Sorrenta, ker smo si želeli ogledati ponudbe za ladijski prevoz vzdolž Amalfijske obale, za obisk mesteca Amalfi in Potisano. Dobili smo ponudbo za 400 eur za vse štiri. SEveda se nam je ponudba zdela smešno draga, zato sem se bolj resno lotila raziskave preko spleta in naletela na info, da ima iz Sorrenta trajekt redno linijo do mesteca Amalfi ali Positano, cena na osebo pa 16 eur. V Sorrentu smo kupili karto do Amalfija in iz POsitana nazaj v Sorrento, v Amalfiju pa karto do Positana, drugače ne gre, ker sta to dve različni trajektni liniji.
Amalfijska obala je opevana vsepovsod po svetu. Znamenita cesta imenovana Amalfi Drive je verjetno čudovita in v visoki sezoni skoraj neprevozna. Nam je s Camperjem uspelo priti le do mesteca POsitano, kjer nas je prijazni policist opozoril, da cesta ni namenjena za Camperje in nam v poduk napisal kazel za 60 eur. Amalfi Drive je speljana po hribu nad mesti. Mestece Positano vidite lahko le od zgoraj, ceste, ki pelje čez Positano ni. Na ogled mesteca morate peš po stopnicah navzdol. Naprej je cesta speljana čez mestece Amalfi, vendar če ste voznik prav veliko ne boste videli. Zato priporočam obisk obeh mestec iz morske strani.
Amalfi
Prikupno mestece, kjer mu sodobna industrija ni prišla do živega. Amalfi se nahaja visoko na pečini s pogledom na Tirensko morje. Pogled iz morja na to mestece je fascinanten. Nas so navdušile mini uličice, arhitektura, izvrsten sladoled in prijazni domačini. Posebnost Amalfi obale so “giant” limone,katerih vsebina je precej oz popolnoma prazna (slika spodaj).
Amalfiju smo namenili dve uri, kar se je izkazalo, da je čisto dovolj. Iz Malfija smo se z redno trajektno linijo, ki vozi vsako uro odpravili proti mestecu Positano.
Positano
Positano, nikoli ne pade na testu zapeljevanja. Gledano z morja je Positano postavljen v dramatično navpično panoramo barv sredozemskih hiš; zelena, bela, roza in rumena in srebrno siva. Pa še kakšna barva bi se našla. Mesto objema čudovita prodnata plaža in modrina morja. Morje je bilo izjemno toplo cca 25 C in čisto.
Ker je bil čas kosila, smo zavili v bližnjo restavracijo in se dobesedno predajali orgazmičnim okusom. Positano je majhno mestece, zelo podobno Amalfiju. Zato smo več časa namenili kulinariki in namakanju v čudovitem Tirenskem morju in uživali v pogledu na mavrično mesto. Turistov je bilo precej manj, kot ponavadi, zaradi Covida-19. Domačin iz Amalfija nam je povedal, da je to le 5% turistov, kot jih je ponavadi v tem času. Sem bila hvaležna, da je bilo tako kot je bilo. Si res težko predstavljam stanje, če je turistov 95% več, kot nas je bilo.
Po kopanju smo se vkrcali na zadnji trajekt proti Sorrentu, katerega bi skoraj zamudili. Če bi otroka vedno tako hitro odreagirala, kot takrat, ko smo lovili trajekt, hmmm, bi bilo včasih življenje precej lažje :). Nazaj v Sorrento smo prispeli ob 18 uri, si ogledali še pristaniški del, ki je monden z mondenimi restavracijami in plažami. Seveda Italijani ne bi bili pravi Italijani, če ne bi imeli dvigala, ki stane 1 eur/osebo, ki nas je popeljal do centra Sorrenta. Vsa mesteca na Amalfi obali so namreč na hribu.
Iz Sorrenta smo se po avtocesti (ker ob obali zaradi Camperja nismo mogli) odpravili naprej proti Kalabriji. Ker je pot dolga, smo naredili vmes še dva postanka. Za prvi postanek smo se odločili, da bo v mestecu Licinella-Torre di Paestrum (Salerno) in sicer v Camper Stopu na plaži. Plaža je večkilometrska, kjer ne vidiš začetka in ne konca. Plaža je mivkasta )posebnost je črna mivka), morje je bilo zelo toplo, gladina morja pa nizka, kar precej v notranjost.
Camper Stop je v privatni lasti, lastnica je tudi lastnica majhnega hotela v bližini. Naslednji dan smo se odpeljali naprej proti Kalabriji.
Kalabrija
Dežela ognjenih paprik, “next-level” pic, ‘nduje, mečarice, “fresh paste”, limon, oljk in vrhunskih plaž. Spada pa med najmanj obiskane italijanske regije.
Kalabria ima gore, tri nacionalne parke (Aspromonte, Pollino in Sila), 800 km plaž in turkiznega morja, oljčne nasade in limonina drevesa. Zgodovina Kalabrije sega vse od 8. do 5. stoletja pred našim štetjem, ko je bila še grška kolonija, imenovana Magna Graecia. Skozi stoletja so različne kulture, vključno s špansko, arabsko in normanko, vplivale na kulturo, jezik in arhitekturo regije. Kalabrijci so izredno topli in prijazni ljudje.
Kalabria je regija, katero preprosto morate obiskati in doživeti. Naš naslednji postanek je bil v kajtarskem Camper stopu v Gizzerii, ki je iz Solerna oddaljen po obmorski poti skoraj 5 ur.
Nad okolico smo bili navdušeni (glej slike spodaj). Končno smo prišli do plaž z drobnim peskom, kar je tudi posebnost Kalabrije. Camper stop je raj za kajtarje. Dopoldan je raj za kopalce, popoldan raj za kajtarje, zvečer raj za žurerje. 🙂 Ostali smo dan in pol, nato smo se napotili dalje do mesteca Tropea.